Hitra širitev umetne inteligence povečuje potrebe po računalniški infrastrukturi, s tem pa tudi potrebe po večji porabi električne energije v podatkovnih centrih. V ospredje zato prihaja vprašanje, ki presega področje informatike: kako zagotoviti dovolj energije za nadaljnjo digitalizacijo, ne da bi pri tem prekomerno obremenili elektroenergetska omrežja in ogrozili podnebne cilje?

Hitra širitev umetne inteligence povečuje potrebe po računalniški infrastrukturi, s tem pa tudi potrebe po večji porabi električne energije v podatkovnih centrih. V ospredje zato prihaja vprašanje, ki presega področje informatike: kako zagotoviti dovolj energije za nadaljnjo digitalizacijo, ne da bi pri tem prekomerno obremenili elektroenergetska omrežja in ogrozili podnebne cilje?

Evropska unija je zaradi pričakovane rasti sektorja začela pripravljati minimalne standarde energetske učinkovitosti za podatkovne centre. Po ocenah Evropske komisije naj bi se njihova zmogljivost v EU povečala s približno 12 GW leta 2025 na okoli 28 GW do leta 2030.

To pomeni več kot podvojitev v petih letih. Podatkovni centri danes predstavljajo približno 2,5 % skupne porabe električne energije v EU, z nadaljnjo rastjo njihovih zmogljivosti pa naj bi se povečeval tudi ta delež.

Zakaj so podatkovni centri v središču pozornosti?

Podatkovni centri so temelj sodobnih digitalnih storitev. V njih delujejo strežniki, ki poganjajo računalništvo v oblaku, hranijo in obdelujejo podatke ter omogočajo razvoj in uporabo različnih rešitev umetne inteligence.

Rast AI je eden glavnih razlogov za povečevanje potreb po novih podatkovnih centrih, ni pa edini. K dodatni porabi prispevajo tudi širitev oblačnih storitev, rast količine podatkov, pretočne vsebine in splošna digitalizacija gospodarstva ter družbe.

Posebej velike potrebe po električni energiji imajo sistemi za učenje in izvajanje zahtevnejših modelov umetne inteligence. Poleg samih strežnikov energijo porabljajo tudi sistemi za hlajenje, napajanje, shranjevanje podatkov in druga podporna infrastruktura.

Evropska komisija opozarja, da bi lahko hitro naraščajoča poraba električne energije v tem sektorju otežila energetski prehod. Če bi bilo za pokrivanje dodatnega povpraševanja treba podaljševati delovanje fosilnih elektrarn ali graditi nove proizvodne zmogljivosti na fosilna goriva, bi to lahko vplivalo na doseganje evropskih podnebnih ciljev.

Nove velike obremenitve bi lahko povzročile tudi dodatne pritiske na elektroenergetska omrežja. Posledice bi se lahko pokazale v zahtevnejšem priključevanju novih porabnikov, potrebah po dodatnih naložbah v omrežja ter potencialno v višjih stroških zagotavljanja električne energije.

EU razvija minimalne standarde

Evropska komisija je začela proces razvoja minimalnih standardov energetske učinkovitosti za nove in obstoječe podatkovne centre.

Konkretne zahteve in mejne vrednosti še niso določene. Pred njihovim sprejemom bo izvedena analiza potreb in razmer na trgu, ki naj bi bila zaključena do leta 2027.

Standardi bi lahko v prihodnosti določali minimalne zahteve glede učinkovite rabe električne energije, hlajenja, porabe vode in drugih elementov delovanja podatkovnih centrov. Namen ukrepov je zmanjšati energetski in okoljski vpliv sektorja, ne da bi pri tem zavirali razvoj evropske digitalne infrastrukture.

Trajnostna oznaka za podatkovne centre

Evropska unija razvija tudi skupno ocenjevalno shemo oziroma trajnostno oznako za podatkovne centre.

Pri ocenjevanju naj bi se upoštevala merila kot so:

• energetska učinkovitost,
• poraba vode,
• uporaba čistih virov energije,
• ponovna uporaba odvečne toplote,
• sposobnost prilagajanja porabe razmeram v elektroenergetskem sistemu.

Večji podatkovni centri so že vključeni v evropski sistem obveznega poročanja o nekaterih kazalnikih porabe in učinkovitosti. Nova ocenjevalna shema naj bi omogočila preglednejšo primerjavo njihovega delovanja in spodbudila naložbe v učinkovitejšo infrastrukturo.

O posameznih merilih še potekajo razprave. Med odprtimi vprašanji je tudi način vrednotenja različnih virov nizkoogljične električne energije.

Vpliv na evropski energetski sistem

Naraščajoča poraba podatkovnih centrov ni izključno evropski pojav. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bodo podatkovni centri do leta 2030 prispevali več kot petino rasti povpraševanja po električni energiji v razvitih gospodarstvih.

Vpliv bo izrazit predvsem na lokalni in regionalni ravni. Posamezen velik podatkovni center lahko predstavlja zelo veliko in stalno obremenitev omrežja, njegovo umeščanje pa je zato odvisno od razpoložljivih priključnih zmogljivosti, proizvodnje električne energije in možnosti nadgradnje omrežja.

Vprašanje razvoja umetne inteligence zato ni več zgolj tehnološka tema. Vedno bolj postaja tudi vprašanje energetike, infrastrukture in prostorskega načrtovanja.

Rast digitalnih storitev, računalništva v oblaku in umetne inteligence bo tesno povezana z razpoložljivostjo električne energije, učinkovitostjo podatkovnih centrov ter sposobnostjo omrežij, da podprejo nove obremenitve.

AI in energetika: vse bolj povezana svetova

Evropska unija umetne inteligence ne vidi samo kot dodatnega porabnika energije. Umetna inteligenca  bi lahko imela pomembno vlogo tudi pri učinkovitejšem upravljanju energetskega sistema.

Del širših evropskih načrtov vključuje uporabo generativne umetne inteligence za hitrejšo pripravo in obravnavo dokumentacije pri umeščanju novih energetskih projektov v prostor. Razvijajo se tudi orodja za napovedovanje porabe in proizvodnje, upravljanje elektroenergetskih omrežij ter boljše vključevanje obnovljivih virov energije.

AI ima tako dvojno vlogo. Po eni strani povečuje potrebe po električni energiji in računalniški infrastrukturi, po drugi strani pa lahko pomaga pri učinkovitejšem načrtovanju, napovedovanju in upravljanju energetskega sistema.

To pa ne pomeni, da bodo koristi nastale samodejno. Uporaba umetne inteligence v energetiki bo smiselna predvsem tam, kjer bodo prihranki in izboljšave večji od energije, potrebne za razvoj in delovanje teh rešitev.

Kako lahko podatkovni centri zmanjšajo svoj vpliv?

Poleg učinkovitejših strežnikov in hladilnih sistemov lahko podatkovni centri svoj vpliv na energetski sistem zmanjšujejo tudi z drugimi ukrepi.

Med pomembnejšimi so prilagajanje porabe obdobjem večje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, uporaba hranilnikov energije in vključevanje v programe prožnosti.

Pomembna možnost je tudi uporaba odvečne toplote. Toploto, ki nastaja pri delovanju strežnikov, je mogoče v določenih primerih uporabiti za ogrevanje stavb, industrijskih procesov ali sistemov daljinskega ogrevanja.

Ključna pa bo tudi izbira lokacije. Nove podatkovne centre bo smiselno umeščati tja, kjer so na voljo zadostne omrežne zmogljivosti, nizkoogljična proizvodnja električne energije ter realne možnosti za uporabo odvečne toplote.

Zaključek

Rast umetne inteligence bo v prihodnjih letih pomembno vplivala tudi na energetiko. Zmogljivost podatkovnih centrov v EU naj bi se s približno 12 GW leta 2025 povečala na okoli 28 GW do leta 2030, zaradi česar se bodo povečale tudi zahteve do proizvodnje električne energije in elektroenergetskih omrežij.

Evropska unija zato razvija minimalne standarde energetske učinkovitosti in skupno ocenjevalno shemo za podatkovne centre. Konkretni ukrepi še niso dokončno določeni, vendar je smer jasna: rast digitalne infrastrukture bo morala biti tesneje povezana z učinkovito rabo energije, razvojem omrežij in uporabo nizkoogljičnih virov.

Ob razmahu AI se tako odpira osrednje vprašanje: kako zagotoviti, da bo digitalna prihodnost hkrati tudi energetsko vzdržna?

Odgovor bo odvisen od učinkovitosti podatkovnih centrov, pravočasnih naložb v elektroenergetska omrežja, razpoložljivosti čiste energije ter sposobnosti usklajevanja tehnološkega razvoja z energetskimi in podnebnimi cilji.

Viri:

Reuters, EU plans energy standards for data centres amid concerns over soaring power use, 3. junij 2026.

Evropska komisija, informacije o energetski učinkovitosti in poročanju podatkovnih centrov.

Mednarodna agencija za energijo, analize vpliva umetne inteligence in podatkovnih centrov na porabo električne energije.

Za spletno objavo bi namesto ponavljanja iste povezave po vsakem odstavku pustil vire na koncu, povezavo pa dodal neposredno le pri dveh ali treh ključnih številčnih navedbah.

VIR: https://energijaplus.si/