Tropska hiša v Celju je obiskovalce to poletje razveselila z veliko novostjo: popeljala jih je več kot 230 milijonov let v preteklost, v čas mezozoika, ko so Zemlji vladali dinozavri.

Že ob 9. uri dopoldne, ko Tropska hiša v Celju odpre svoja vrata, se je pred njo trlo obiskovalcev. Prevladovali so najmlajši, ki so prišli v spremstvu staršev in starih staršev, da bi si ogledali novo razstavo, ki združuje predstavitev dinozavrov in drugih starodavnih plazilcev z impresivnimi animatroničnimi modeli v naravni velikosti ter bogate znanstveno podprte vsebine, ki na poljuden, a strokoven način približajo življenje v mezozoiku. Razstava je namenjena tako otrokom kot odraslim, predvsem pa ljubiteljem naravoslovja, ki želijo prazgodovinski svet doživeti na povsem nov način.

Dvanajst veličastnih dinozavrov

»Mi smo tu prvič in že prvi vtis je fantastičen. Zelo priporočamo vsem, ki še niso bili. Prišli pa smo v prvi vrsti zaradi dinozavrov, ko smo izvedeli, da jih imajo,« nam je povedala mamica osemletnika in desetletnika iz Maribora, ki sta si z očkom radovedno ogledovala tudi druge živali. Iz Velenja je prišel na ogled dinozavrov s svojim triletnim vnukom tudi Marko Mraz, sicer naš dolgoletni in zvesti naročnik Nedeljskega dnevnika, ki je enega od svojih vnukov pripeljal v Tropsko hišo že takrat, ko se je komaj odprla. »Danes sem tu z Miho, ki, kot vidite sami, zelo uživa,« nam je povedal ponosni dedi, ki je pozneje z vnukom obiskal tudi celjski Tehnopark v neposredni bližini. »Prav to, da sta Tropska hiša in Tehnopark dve res zanimivi točki, ki sta povrhu vsega skoraj v neposredni bližini, nas je prepričalo, da obiščemo Celje in en počitniški dan preživimo tu,« pa nam je dejal Florjan Bajc iz Ljubljane.

Vsi so zatrdili, da jih je pritegnila najnovejša razstava Doba dinozavrov. Na ogled je kar 12 gibljivih in zvočnih modelov dinozavrov, med njimi mogočni tiranozaver reks, oklepni ankilozaver, znameniti triceratops, elegantni brahiozaver, prepoznavni stegozaver, evropski otoški pritlikavec magyarozaver, hitri velociraptor, predstavljen tako v znanstveni kot tudi v popularni podobi, pa tudi številne druge vrste in modeli. Dinozavri se premikajo, odpirajo čeljusti, utripajo z očmi in z zvoki ustvarijo občutek, kot da je prazgodovina ponovno oživela. Na trenutke pa je to, ko se kdo od njih oglasi, kar malce strašljivo. In nemalokrat se malčki takrat hitro stisnejo k očku, mamici, dediju ali babici.

Razmislek o krhkosti življenja na Zemlji

Kot pravi Simon Cirkulan, ustanovitelj Tropske hiše in avtor razstave, je ta nova razstava največji in predvsem logistično najzahtevnejši projekt po njenem odprtju pred dobrimi petimi leti. »Animatronični modeli dinozavrov so skoraj dva meseca potovali v Slovenijo po morju, nato pa smo jih iz pristanišča v Kopru z različnimi tovornimi vozili prepeljali v Celje. Do končne destinacije so opravili kar pet prevozov z vmesnimi nalaganji in razlaganji. Velik izziv je predstavljala tudi njihova namestitev v prostore Tropske hiše. Zaradi kovinske konstrukcije posamezni modeli tehtajo več sto kilogramov, najtežji med njimi, triceratops, kar 450 kilogramov, in to je bil res izjemen organizacijski zalogaj. Povrhu vsega so modeli zaradi številnih mehanskih in elektronskih komponent zelo občutljivi, zato je bilo treba z njimi ves čas ravnati izredno previdno. Ko je prvi dinozaver zapeljal skozi vrata Tropske hiše, smo se šele zavedeli, kako velik projekt smo si zadali,« pravi Cirkulan.

Razstava obiskovalce vodi skozi različna obdobja mezozoika – od triasa prek jure do krede. »Vsak del razstave je zasnovan kot poseben prazgodovinski ekosistem z bogato vegetacijo, skalnimi elementi in poučnimi vsebinami, ki prikazujejo razvoj življenja skozi milijone let. Poseben poudarek je namenjen izobraževanju. Poleg predstavitev posameznih vrst razstava vključuje tudi številne tematske vsebine o evoluciji, fosilih, prehrani, razmnoževanju, izumrtju dinozavrov, paleontologiji in povezavah med dinozavri ter današnjimi pticami. Tako obiskovalci ne spoznajo le najbolj znanih prazgodovinskih velikanov, temveč tudi najnovejša znanstvena spoznanja o njihovem življenju. Današnje raziskave namreč kažejo, da številni dinozavri niso bili počasni plazilci, temveč aktivne in raznolike živali, mnoge vrste pa so bile celo poraščene s perjem. Ptice, ki jih srečujemo vsak dan, predstavljajo njihove najbližje žive sorodnike. Posebna zanimivost razstave je tudi prikaz notranje zgradbe dinozavra ter replika okostja mladiča tiranozavra reksa,« je razložil Simon Cirkulan in dodal, da se nova razstava odlično dopolnjuje z obstoječo zbirko živih živali v Tropski hiši, saj so nekateri njihovi predniki sobivali z dinozavri. Med temi so različne skupine žuželk in pajkovcev, želve, krokodili, številni kuščarji, dvoživke ter različne skupine rib, ki predstavljajo pomemben del starodavne evolucijske dediščine. Hkrati Cirkulan prizna, da so morali zaradi dinozavrov kar nekaj hiše predrugačiti, nekaj živali so tudi oddali v druge živalske vrtove.

Razstava obiskovalcev ne navdušuje le z mogočnimi prazgodovinskimi živalmi, temveč spodbuja tudi razmislek o krhkosti življenja na Zemlji. »Dinozavri so več kot 160 milijonov let uspešno poseljevali naš planet, nato pa so ob koncu krede izginili v enem izmed največjih množičnih izumrtij v zgodovini Zemlje. Danes se znanstveniki soočajo z novim obdobjem pospešenega izumiranja vrst, ki ga v veliki meri povzroča človek, z uničevanjem življenjskih prostorov, podnebnimi spremembami, onesnaževanjem in prekomernim izkoriščanjem naravnih virov. S tem ogrožamo ekosisteme, od katerih je odvisno življenje vseh nas. Razstava zato ne pripoveduje le zgodbe o svetu, ki je izginil, temveč je opomnik vsem nam, da razmislimo o naši odgovornosti, ki jo imamo do vrst, ki še vedno živijo z nami. Če ne želimo, da bi današnje živali postale zgolj fosili prihodnosti, moramo biotsko raznovrstnost varovati že danes in prav vsak lahko prispeva kamenček k mozaiku boljšega življenja na Zemlji,« poziva Simon Cirkulan. 

vir: https://www.dnevnik.si/