Ljubljana, 17. avgust 2026 - Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na današnji 22. izredni seji, ki je bila sklicana na pobudo njenega predsednika Branka Tomažiča, obravnavala posledice letošnje dolgotrajne suše in visokih temperatur za slovensko kmetijstvo ter se seznanila z načrtovanimi ukrepi države za pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom.

Na seji komisije sta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar ter predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak predstavila trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu zaradi dolgotrajne suše, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec s sodelavci pa je predstavila načrtovane interventne in sistemske ukrepe države za blažitev posledic letošnje suše in drugih vremenskih ujm. 

Komisija je ugotovila, da so posledice suše obsežne in da dodatno zaostrujejo že tako zahtevne razmere v slovenskem kmetijstvu. Suša je prizadela praktično celotno Slovenijo in številne kmetijske panoge. Zmanjšujeta se količina in kakovost pridelka, posebej zaskrbljujoče pa so razmere v živinoreji, kjer zaradi prizadetega travinja in krmnih rastlin nastaja pomanjkanje krme. Kmetijska gospodarstva se ob tem soočajo z visokimi proizvodnimi stroški, izpadom prihodkov in dodatnimi stroški za nakup krme, kar pri najbolj prizadetih kmetijah že ogroža njihovo ekonomsko vzdržnost.

Komisija opozarja, da letošnje suše ni mogoče obravnavati zgolj kot posledico posamezne naravne nesreče, ampak kot širše gospodarsko, socialno in strateško vprašanje države. Gre za dodaten pritisk na kmetijstvo, ki se že sooča z neugodnimi tržnimi razmerami, visokimi cenami proizvodnih sredstev ter posledicami zaporednih vremenskih ujm. Posebej zaskrbljujoča je nevarnost zmanjševanja staleža živali in opuščanja kmetovanja, saj bi to pomenilo tudi trajno izgubo dela proizvodnega potenciala slovenskega kmetijstva.

Komisija zato poziva k hitremu in celovitemu odzivu države. Sprejela je sklepe, s katerimi Vladi Republike Slovenije predlaga pripravo celovitega interventnega programa pomoči kmetijskim gospodarstvom, prizadetim zaradi letošnje suše in drugih vremenskih ujm. Pri oblikovanju pomoči naj se poleg neposredne škode upoštevajo tudi izpad prihodkov, dodatni stroški ter vpliv suše na likvidnost in sposobnost nadaljnjega opravljanja kmetijske dejavnosti.

Komisija predlaga tudi konkretne finančne in likvidnostne ukrepe, med drugim proučitev možnosti predplačil kmetijskih podpor, ugodnih likvidnostnih posojil, reprogramiranja kreditov in drugih finančnih obveznosti ter drugih ustreznih oblik pomoči (npr. zmanjšanje trošarin pri gorivu, zmanjšanje oziroma odpis obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za prizadeta kmetijska gospodarstva). Posebno pozornost je treba nameniti kmetijskim gospodarstvom, katerih nadaljnje poslovanje je zaradi posledic suše resno ogroženo.

Ob tem komisija opozarja, da položaja kmetijskih gospodarstev ni mogoče reševati zgolj z interventno pomočjo. Pomembno je tudi zagotavljanje ustreznega dohodkovnega položaja kmetov in dolgoročne ekonomske vzdržnosti kmetijskih gospodarstev. Zato predlaga Vladi Republike Slovenije, da z ustreznimi ukrepi izboljša pogoje za oblikovanje poštenih in ekonomsko vzdržnih odkupnih cen kmetijskih pridelkov in proizvodov ter s tem zagotovi pogoje za ustrezen dohodkovni položaj slovenskih kmetov in dolgoročno ekonomsko vzdržnost kmetijskih gospodarstev.

Poseben sklop ukrepov mora biti namenjen ohranitvi živinoreje in preprečevanju zmanjševanja staleža živali. Komisija predlaga pomoč pri zagotavljanju zadostnih količin krme ter kritju povečanih stroškov njenega nakupa, saj bi opuščanje živinoreje pomenilo dolgoročno izgubo proizvodnega potenciala in dodatno zmanjšanje domače pridelave hrane.

Pri oblikovanju pomoči je treba posebno pozornost nameniti družinskim kmetijam in mladim prevzemnikom, ki so zaradi investicijskih in kreditnih obremenitev ter posledic zaporednih kriz in vremenskih ujm še posebej ranljivi. Ukrepi morajo prispevati k ohranjanju ekonomsko vzdržnih kmetijskih gospodarstev, zagotavljanju pogojev za njihovo generacijsko prenovo ter preprečevanju opuščanja kmetovanja.

Komisija ob tem poudarja, da interventna pomoč sama po sebi ne bo dovolj. Pospešiti je treba sistemske ukrepe za povečanje odpornosti slovenskega kmetijstva na sušo in druge vremenske ekstreme. Predvsem je treba pospešiti razvoj in posodobitev namakalnih sistemov, izboljšati zadrževanje in upravljanje vode ter odpraviti administrativne in prostorske ovire, ki upočasnjujejo izvedbo potrebne infrastrukture.

Komisija meni, da morata biti ohranjanje proizvodnega potenciala slovenskega kmetijstva in zagotavljanje zadostne ravni domače pridelave hrane strateška cilja države. Le z dolgoročno ekonomsko vzdržnimi kmetijskimi gospodarstvi, ohranjenimi kmetijskimi zemljišči in vitalnim podeželjem lahko Slovenija krepi svojo prehransko varnost in prehransko suverenost.

Komisija zato pričakuje, da bo Vlada Republike Slovenije na sprejete sklepe odgovorila s konkretnimi in pravočasnimi ukrepi ter da bo pomoč do prizadetih kmetijskih gospodarstev prišla čim prej. 

VIR: Državni svet