Po popolni zaustavitvi edine jedrske elektrarne so ostali ''brez pametnih opcij.''
Romunija po popolni zaustavitvi jedrske elektrarne Cernavodă zaradi izjemno nizkega vodostaja Donave znova zaganja premogovne zmogljivosti. Po poročanju romunske tiskovne agencije Agerpres so danes zagnali četrti blok termoelektrarne Rovinari, ki naj bi v elektroenergetski sistem prispeval skoraj 300 megavatov moči.
Romunija je z izpadom obeh jedrskih blokov Cernavodă začasno izgubila približno 1,4 gigavata moči oziroma vir, ki običajno zagotavlja okoli petino električne energije v državi. Četrti blok Rovinari bo pokril le del primanjkljaja, država pa računa predvsem na uvoz ter druge domače proizvodne vire.
»Od 680 do 700 MW, kolikor v povprečju proizvede drugi blok Cernavodă, bomo nadomestili predvsem z uvozom,« je za Agerpres pojasnil državni sekretar na romunskem ministrstvu za energijo Cristian Bușoi. Po njegovih besedah trenutne razmere blaži tudi vetrna proizvodnja, četrti blok Rovinari pa predstavlja dodatno rezervo.
Jedrski blok še najmanj deset dni ne bo obratoval
Bușoi je povedal, da ponovnega zagona drugega bloka Cernavodă ne pričakujejo še najmanj deset dni. Razlog ostajata suša in prenizek pretok Donave.
Razmere posegajo tudi v romunske načrte za opuščanje premoga. Bușoi je opozoril, da bi bilo načrtovano zaprtje petega bloka termoelektrarne Turceni, ki je bil načrtovan za konec avgusta v sedanjih razmerah »izjemno problematično«. Romunija zato želi od Evropske komisije doseči možnost, da tudi po avgustu ohrani razpoložljive štiri premogovne bloke. Skupaj bi lahko zagotovili skoraj 900 MW neto moči.
Cernavodă je edina romunska jedrska elektrarna. Njena reaktorja CANDU imata vsak po 706 MW moči in skupaj običajno proizvedeta približno 20 odstotkov električne energije v državi.
Prvi blok so nadzorovano ustavili 28. julija. Zaradi nadaljnjega slabšanja hidroloških razmer je upravljavec 13. avgusta ustavil še drugi blok. Romunske oblasti so pred popolno zaustavitvijo elektrarne poskušale zagotoviti dovolj vode tudi z izrednimi posegi na Donavi. Poglabljale so strugo z miniranjem in potopile štiri barže, s katerimi so del toka preusmerile proti kanalu za oskrbo elektrarne z vodo. Ukrepi so omogočili začasno nadaljevanje obratovanja drugega bloka, vendar nadaljnjega zniževanja vodostaja niso mogli nadomestiti.
VIR: https://www.nas-stik.si/
Editor
Avtor pri si24.newsNajbolj brano
Osem milijonov razlogov za sodelovanje
Cernavodă stoji, Romuni se vračajo na pr...
Javni denar zahteva popolno transparentn...
Zaključek javne obravnave predloga Zakon...
Štorklje domujejo tudi na Krki
Slovenska reprezentanca odhaja na sredoz...
Novi rezultati spremljanja kakovosti vod...
Po 47 letih odgovor na vprašanje matemat...
22. izredna seja Komisije Državnega svet...