V Splošni bolnišnici Novo mesto raziskovalna dejavnost ni več zgolj spremljevalec kliničnega dela, ampak postaja vse pomembnejši del razvoja ustanove.

Lidija Markelj

27. 8. 2026, 11.0028. 08. 2026 · 08:19

V Splošni bolnišnici Novo mesto raziskovalna dejavnost ni več zgolj spremljevalec kliničnega dela, ampak postaja vse pomembnejši del razvoja ustanove.

Novomeška bolnišnica se na tem področju že skoraj desetletje sistematično razvija, od leta 2017 je vpisana tudi v evidenco raziskovalnih organizacij, ima svojo raziskovalno skupino, njeni zaposleni pa sodelujejo pri domačih in mednarodnih projektih.

Velik strokovni potencial bolnišnice

Da bi raziskovanje, ki je pogosto skrito pred očmi javnosti, postavili bolj v ospredje, so včeraj pripravili razvojno delavnico CO-PATH Pilot, na kateri so raziskovalci predstavili svoje delo, dosežke in načrte ter iskali možnosti za nova povezovanja z akademskim, raziskovalnim, zdravstvenim in gospodarskim okoljem.

Na dogodku so med drugim sodelovali rektor Univerze v Novem mestu prof. dr. Janez Povh, predstavnik Instituta Jožef Stefan, predstavnika podjetja Krka, predstavnika RC Novo mesto idr.

Raziskovalci predstavili svoje delo

Svoje delo in primere dobrih praks so predstavili: Miloš Potkonjak, dr. med. specialist splošne kirurgije; ginekologinja, porodničarka in specialistka spolne medicine in medicinska seksologinja Gabrijela Simetinger; raziskovalka, klinična dietičarka dr. Irena Hren; specialistka ortopedske kirurgije Pika Krištof Mirt, dr. med.; Tatjana Pavlin, dr. med, spec. pediatrije, Marko Kmet, dr.med., spec. interne medicine in spec. intenzivne medicine, idr.

Za dobrobit pacientov

Direktorica SB Novo mesto doc. dr. Milena Kramar Zupan poudarja, da želi bolnišnica ustvariti okolje, v katerem se klinično delo, raziskovanje, izobraževanje in razvoj medsebojno podpirajo.

»S tem ne krepimo le naše bolnišnice, temveč prispevamo tudi k razvoju slovenskega zdravstvenega sistema in k boljši prihodnosti zdravstvene obravnave naših pacientov,« je dejala in omenila, da je raziskovalno in pedagoško delo sicer javnosti precej manj vidno kot nova stavba, sodobna oprema ali uspešna operacija, »vendar je prav za slednjo pogosto potrebnega veliko znanja, raziskovanja in izobraževanja.«

Veliko financirajo sami

»Za razvoj stroke je nujno potrebna podstat, infrastruktura, raziskovanje, pedagoško delo,« pravi Kramar Zupan. Ob tem opozarja, da je znanje drago, bolnišnica pa je doslej velik del raziskovalne dejavnosti financirala sama.

»Imamo srečo, da smo poslovno uspešni in v glavnem do sedaj vse financiramo sami oz. iščemo mednarodne projekte in ostale partnerje.«

Ambicija Kramar Zupan je zato raziskovanje v bolnišnici ne le spodbujati, temveč ga tudi sistematično umestiti med pomembne dejavnosti ustanove.

Da novomeška bolnišnica pri tem ni zgolj sledilka, ampak marsikje tudi orje ledino, kaže že dejstvo, da nima vsaka bolnišnica svoje raziskovalne skupine.

»Ne dogaja se vse le v nekem univerzitetnem kliničnem centru, ampak marsikaj tudi v regionalnih bolnišnicah,« poudarja direktorica novomeške bolnišnice, ki želi zato raziskovalno dejavnost, ki je bila doslej nekoliko skrita, z raziskovalnim dnevom približati tako javnosti kot zaposlenim in jih spodbuditi, da se odločijo za raziskovalno pot.

Za organizacijo in koordinacijo raziskovalne dejavnosti v bolnišnici skrbi dr. Ljubinka Počrvina, vodja raziskovalne dejavnosti, ki poudarja, da kakovostno raziskovanje ni mogoče brez organizirane podpore, jasnih postopkov in ustreznega strokovnega ter etičnega okolja.

Prenos spoznanj v zdravljenje

Raziskovalna dejavnost v Novem mestu pri tem presega zgolj klinične študije: vključuje znanstvene in strokovne publikacije, aplikativne in razvojne projekte, mednarodno sodelovanje, raziskave podiplomskih študentov ter predvsem prenos novih spoznanj v klinično prakso.

Prav prenos raziskovalnih spoznanj v vsakodnevno zdravljenje je morda najpomembnejši del celotne zgodbe. Raziskovanje ima namreč smisel šele takrat, ko novo znanje izboljša zdravljenje, kakovost in varnost obravnave pacientov.

In v novomeški bolnišnici je mogoče pokazati zelo konkreten primer, kako lahko raziskovalna ideja iz kliničnega problema preraste v metodo, ki vzbuja zanimanje tudi zunaj Slovenije.

Pri zdravljenju ran orjejo ledino

Takšen primer je delo dr. Miloša Potkonjaka, specialista splošne kirurgije, ki se je posvetil problemu kroničnih ran, »ki ne zanimajo nikogar.«

Rane so za paciente pogosto dolgotrajno in zelo boleče breme, zdravljenje pa je zapleteno, saj bolniki prehajajo od enega specialista do drugega, v najtežjih primerih pa lahko kot zadnja možnost ostane amputacija uda.

Potkonjak, ki se je že pred prihodom v novomeško bolnišnico ukvarjal s hiperbarično medicino, je iskal rešitve.

Nato se je srečal s sistemom periferne vaskularne rehabilitacije oziroma PVR s CO₂-terapijo in prišlo je do sodelovanja s PVR med d.o.o., brežiškim podjetjem za razvoj, proizvodnjo in veleprodajo medicinskih aparatur, ki je najbolj znano po sistemu PVR Systemu za hitrejše celjenje kroničnih ran in diabetičnega stopala.

Problem mikrocirkulacija 

Kot je povedal Potkonjak, pri terapiji pacienta dobesedno spravijo v vrečo ter pacientove okončine v posebnem sistemu izpostavijo delovanju CO₂, s čimer telo zazna hipoksijo in se odzove s povečanim dovajanjem kisika ter spodbujanjem mikrocirkulacije.

Potkonjaka je posebej zanimalo dejstvo, da je lahko večji problem pri kroničnih ranah prav v mikrocirkulaciji, tudi kadar so večje žile razmeroma zdrave.

Seveda so spremljali rezultate zdravljenja: bolečino in celjenje ran, pozneje pa so zdravljenje dodatno spremljali s hiperspektralno kamero, ki omogoča vpogled v prekrvavitev tkiv.

Prvi primer je bila pacientka, strastna kadilka z mnogo boleznimi, tudi bypassom, ni bilo več možnosti za revaskualizacijo, in so poskusili s PVR zdravljenjem. Uspeh je bil neverjeten - gospa začela hoditi brez večjih težav in tako je še danes.

Število pacientov raste, prihajajo od drugod

Rezultati so bili dovolj spodbudni, da je zdravljenje preraslo začetno klinično izkušnjo in postalo predmet raziskovanja.

Število pacientov je raslo, nastala je čakalna vrsta, bolnišnica je zagotovila dodatno opremo, novomeški center za zdravljenje kroničnih ran pa je postal prepoznaven tudi zunaj regije. Pacienti prihajajo tudi od drugod, zanimanje za metodo pa raste.

»Najbolje je, da bolniki širijo dober glas »terapije v vreči«. Med sabo si v čakalnici povedo: Dali so me v neko vrečo in sem kot nov.« Kmalu bomo v Novem mestu zaprosili že za tretji aparat,« je povedal Potkonjak.

Zgodba ni več samo novomeška

Za podporo se zahvaljuje novomeški bolnišnici, danes o metodi predava tudi na kongresih po svetu, zdravljenje pa je začelo zanimati tudi druge zdravstvene ustanove.

Po njegovih besedah novomeško bolnišnico širše prepoznavajo kot eno boljših ustanov za zdravljenje kroničnih ran v Sloveniji, metodo pa želijo iz majhne Slovenije širiti tudi v tujino.

Zgodba tako ni več samo novomeška. Je primer, kako lahko klinični problem, vztrajnost posameznika, podpora ustanove in raziskovalno delo pripeljejo do znanja, ki začne zanimati tudi svet.

Prenos znanja, povezovanje …

Da ima takšno povezovanje širši pomen, je na dogodku poudaril tudi rektor Univerze v Novem mestu prof. dr. Janez Povh.

Pohvalil je prizadevanja bolnišnice na področju raziskovanja in pedagogike ter njen potencial za razvoj regije in širše. Ob tem pa je izpostavil vprašanje financiranja: čeprav je daljnovidno in modro, da bolnišnica velik del teh dejavnosti financira sama, bi bilo treba v prihodnje sredstva za raziskovanje zagotoviti tudi drugod. Pomemben je tudi prenos znanja.

In prav tu se zgodba novomeške bolnišnice odpira v širše vprašanje slovenskega zdravstva. Raziskovanje ne bi smelo biti odvisno predvsem od entuziazma posameznikov, poslovne uspešnosti posamezne bolnišnice ali sposobnosti ustanove, da sama poišče sredstva.

Zagotoviti sistemsko podporo raziskovanju

Če je raziskovanje sestavni del kakovostnega kliničnega dela in če njegovi rezultati pomenijo nove metode zdravljenja, boljše izide in kakovostnejšo obravnavo pacientov, bi moralo biti ustrezno in dolgoročno sistemsko podprto.

Novomeška bolnišnica s svojim primerom dokazuje, da se raziskovalna odličnost ne rojeva samo v največjih kliničnih centrih. Lahko nastane tudi v regionalni bolnišnici – če ima ljudi z idejami, okolje, ki jim prisluhne, in podporo, ki jim omogoči, da idejo preverijo, razvijejo in prenesejo v prakso. Naslednji korak pa bi moral biti tak, da takšno okolje ne bo več izjema, temveč sistemsko pravilo slovenskega zdravstva.

Vloga Tehnološkega parka

Podobnega mnenja je tudi dr. Monika Cvetkov iz Tehnološkega parka Ljubljana. Slednje prevzema aktivnejšo povezovalno vlogo za krepitev inovacijskih zmogljivosti v zdravstvu, vsi deležniki se morajo povezovati.

Njihova ekipa je letos spomladi izvedla številne intervjuji z različnimi predstavniki zdravstvenih ustanov: predstavniki vodstva, zdravstvenimi delavci, zdravniki ter zaposlenimi v podpornih službah in projektnih pisarnah.

Izbrali novomeško bolnišnico

Pokazalo se je, da v zdravstvenih ustanovah obstaja prepoznana pripravljenost za uvajanje izboljšav. Te niso vezane samo na klinično delo, temveč tudi na podporno-operativne procese, ki pomembno vplivajo na kakovost dela, učinkovitost organizacije ter izkušnjo zaposlenih in pacientov.

Med prepoznanimi izzivi za nadaljnjo obravnavo in podporo so izbrali krepitev in opolnomočenje raziskovalnega ekosistema v Splošni bolnišnici Novo mesto in skupaj oblikovali koncept izvedbe strokovno-raziskovalnega srečanja.

»Želimo prispevati k razvoju okolja, v katerem bo raziskovalno delo novomeške bolnišnice prepoznano, sistemsko podprto in tesneje povezano s klinično prakso,« pravi dr. Monika Cvetkov, ki je v ekipi Tehnološkega parka Ljubljana koordinatorka aktivnosti, usmerjenih v podporo uvajanju inovativnih pristopov (projekt CO-PATH / REINFORCING).

Čez leto dni znova

Ob koncu sprečanja poudarja, da so bili izjemni dosežki in ambicije posameznih raziskovalcev, ki raziskovalno delo opravljajo ob svojem kliničnem in ambulantnem delu, med gosti prepoznani in pozitivno sprejeti.

"Prav izmenjava izkušenj s širšim raziskovalno-inovacijskim ekosistemom je dodatno pokazala pomen povezovanja ter odpiranja novih priložnosti za sodelovanje, ki prispeva h krepitvi raziskovalnega in razvojnega potenciala regije."

»Skupaj s SBNM smo soustvarili dogodek, katerega koncept predstavlja zametek prihodnjih aktivnosti in dogodkov, morda že čez let dni na  na t. i. Dnevu raziskovanja Splošne bolnišnice Novo mesto,« je izpostavila dr. Monika Cvetkov.

VIR: https://svet24.si/