Vlada je na današnji seji ponovno vzpostavila pravične pogoje za pridobitev Zoisove štipendije in potrdila predlog novele Zakona o trošarinah, ki bo omogočil omilitev visokih cen energentov na gospodinjstva in gospodarstvo ter ugotovila, da Slovenija potrebuje bolj uravnoteženo in odporno energetsko politiko.

Med prednostnimi cilji koalicije je spodbujanje razvoja vseh potencialov mlade generacije. V tej luči je vlada na današnji seji v Zakonu o štipendiranju spremenila pogoje za pridobitev Zoisove štipendije. V preteklih letih številni talenti niso mogli prejeti štipendije zaradi nesmiselne omejitve, ki je določala, katera državna tekmovanja se pri tem upoštevajo. Namesto, da bi bila pri tem odločilna kakovost izjemnega dosežka, so se upoštevala samo tista tekmovanja, ki so prejemala javna sredstva. Namesto vsebine in ciljev je torej zakon postavljal nesmiselno administrativno oviro za nagrajevanje talentov. Predlagana rešitev zagotavlja ustreznejšo obravnavo prosilcev in odpravlja administrativna bremena pri ugotavljanju upravičenosti do Zoisovih štipendij. Razvoj vseh potencialov mlade generacije je ena ključnih strateških nalog za razvojni skok Slovenije v prihodnjih letih.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025, ki ga je pripravila Agencija za energijo in ki poleg celovitega pregleda dogajanja na področju oskrbe Slovenije z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto opozarja tudi na nekatere pomembne izzive za prihodnjo energetsko politiko države. Poročilo za leto 2025 je pokazalo zaskrbljujoč padec pokritosti porabe z domačo proizvodnjo s 97 odstotkov na 82 odstotkov. Domača proizvodnja električne energije, ob upoštevanju polovice proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško, je pokrila le 82,8 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev. Leto prej je bila pokritost bistveno višja, in sicer 97,1-odstotna. Na zmanjšanje domače proizvodnje so med drugim vplivale slabše hidrološke razmere in posledično nižja proizvodnja hidroelektrarn. V prejšnjem mandatu, v katerem so imeli veliko vlogo trgovci z elektriko, so očitno zanemarili skrb za doseganje energetske suverenosti in samooskrbe. Vse bolj se tudi kažejo posledice zgrešene politike zelenega prehoda, kot je bil zastavljen v preteklosti, saj je pomemben razlog za zmanjšanje domače proizvodnje bistveno manjše obratovanje TEŠ po njenem preoblikovanju v izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s toploto. Poročilo agencije tako ponovno potrjuje pomen uravnotežene strukture energetskih virov, ki mora zagotavljati zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energijo tudi v obdobjih neugodnih vremenskih, tržnih ali geopolitičnih razmer. Slovenija mora biti sposobna čim več svojih energetskih potreb zagotavljati iz domačih virov, pri tem pa ohranjati stabilnost elektroenergetskega sistema in konkurenčnost gospodarstva. Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ocenjuje, da poročilo Agencije za energijo o stanju slovenske energetike v letu 2025 potrjuje potrebo po energetski politiki, ki bo v ospredje postavila zanesljivost oskrbe, konkurenčne cene, stabilnost sistema ter krepitev domače proizvodnje energije. V času vse večje geopolitične negotovosti mora Slovenija dolgoročno graditi robusten in raznolik energetski sistem, ki ne bo pretirano odvisen od posameznega vira energije ali od uvoza ter bo sposoben zagotavljati dovolj energije za gospodinjstva in gospodarstvo tudi v zahtevnejših razmerah.

Vlada je danes potrdila predlog novele Zakona o trošarinah, ki bo omogočil omilitev visokih cen energentov na gospodinjstva in gospodarstvo, tudi za plinsko olje za ogrevanje (ekstra lahko kurilno olje – KOEL), ki se v Sloveniji med drugim uporablja kot gorivo za kmetijstvo. Vlada se s tem odziva na izredne in vztrajno visoke cene energentov, ki pomembno bremenijo slovenska gospodinjstva, gospodarstvo in kmetijstvo. Tudi nekatere druge države članice EU sprejemajo posebne ukrepe za gospodinjstva in posamezne sektorje gospodarstva. Predlog novele zakona določa nov znesek trošarine za KOEL, in sicer ga znižuje iz sedanjih 157,50 na 42 evrov za 1.000 litrov goriva. To bo vladi omogočilo znižanje trošarine za to gorivo z uredbo vse do 21 evrov za 1.000 litrov goriva, kar predstavlja trenutno veljavno najnižjo raven trošarine za KOEL v skladu z direktivo Evropske unije (EU). Ukrep bo omogočil znižanje trošarine za KOEL, ki se uporablja tudi kot gorivo za kmetijstvo, nemudoma, še preden Slovenija prejme odločitev v povezavi z vlogo za začasno znižanje trošarin za energente pod najnižjo raven obdavčitve v EU. To vlogo je vlada konec julija naslovila na Evropsko komisijo, danes pa je potrdila dopolnitve le te, ki naslavljajo tudi KOEL. Potrditev predlagane novele in obravnava po nujnem zakonodajnem postopku bosta omogočili, da vlada v kratkem časovnem roku pridobi možnost z znižanjem trošarin vplivati na drobnoprodajne cene energentov, za KOEL sprva na podlagi sistemskega znižanja trošarine znotraj obstoječega okvirja veljavne EU direktive, po prejemu odločitve Sveta EU pa še začasno za vse energente (neosvinčeni bencin, dizel in KOEL). Če bo potrjen predlog vlade, bo možno trošarino na KOEL začasno znižati še bolj, kot je opredeljeno v predlogu novele Zakona o trošarinah. Spremembe bodo vladi omogočile dodatno fleksibilnost pri odzivanju na izredne razmere na trgih energentov in učinkovitejše blaženje nenadnih cenovnih šokov. To bo državi omogočilo več manevrskega prostora pri prilagajanju trošarin v obdobjih izrazitih nihanj cen na mednarodnih trgih, predvsem v primerih, ko so skoraj že izkoriščene možnosti znižanja trošarin do trenutno dovoljenih minimalnih ravni. 

VIR: Vlada Republike Slovenije