Slovenska podjetja v obdobje dražjega financiranja vstopajo razmeroma dobro pripravljena: njihova zadolženost ostaja nizka, likvidnost visoka, gospodarske družbe pa so leta 2025 ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička. Obenem se pogoji financiranja zaostrujejo.

Obrestne mere za nova posojila od začetka leta 2026 rastejo, finančni trgi pa trenutno pričakujejo še zmeren nadaljnji dvig. Kako v takšnem okolju učinkoviteje upravljati denarni tok, pravočasno prepoznati tveganja, izbrati ustrezne vire financiranja ter se zaščititi pred posledicami neplačil, so bila osrednja vprašanja Finančnega foruma 2026 v organizaciji GZS – Zbornice osrednjeslovenske regije.

Direktorica GZS – Zbornice osrednjeslovenske regije (ZOR) Gordana Kisilak: »Vloga GZS ZOR je prepoznavati potrebe podjetij, jih povezovati z ustreznimi strokovnjaki in rešitvami ter ključna sporočila gospodarstva prenašati do odločevalcev. Osrednjo temo letošnjega foruma smo tako ponovno izbrali na podlagi pobud članov in konkretnih izzivov, s katerimi se podjetja srečujejo pri vsakodnevnem poslovanju.«Dr. Žiga Vavpotič, predsednik GZS ZOR: »Likvidnost ni zgolj številka v bilanci, temveč podjetju zagotavlja svobodo, da lahko ob pravem času investira, izkoristi priložnost in se odzove na nepredvidene razmere. Finančna odpornost se ne začne v krizi – takrat jo le preizkusimo. Gradi se veliko prej s premišljenimi odločitvami, kakovostnimi informacijami in zadostnim prostorom za izbiro.«

Dobri rezultati ne izključujejo tveganj

Podatki AJPES kažejo dvojno sliko slovenskega gospodarstva. Miran Vičič, namestnik direktorja AJPES in vodja Sektorja za statistiko in informiranje, je predstavil podatke, po katerih so gospodarske družbe leta 2025 ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička. To je bilo nominalno 13 odstotkov oziroma realno približno 10 odstotkov več kot leto prej. Hkrati je bilo v prvih sedmih mesecih leta 2026 začetih 867 postopkov zaradi insolventnosti in likvidacij, v enakem obdobju leta 2025 pa 644.

Tanja Kern, vodja prodaje poslovnih informacij, in Aljoša Kohek, direktor prodaje in podpore strankam v družbi Coface, sta opozorila, da neplačana terjatev ne pomeni le izgube prihodka, temveč neposredno vpliva na denarni tok in dobičkonosnost. Poudarila sta, da se zaščita denarnega toka začne že pred zapadlostjo računa – s preverjanjem kupcev, spremljanjem sprememb tveganja, pravočasnim ukrepanjem in ustreznim zavarovanjem terjatev. Opozorila sta tudi na pomen previdnosti pri prepoznavanju prevar.

Različni viri financiranja za različne poslovne potrebe

Simon Šimonka, direktor oddelka za financiranje in marketing v SID banki, je predstavil štiri nove rešitve za raziskave in razvoj, investicije, trajna obratna sredstva ter posebne likvidnostne potrebe. SID banka in Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport sta za podporo slovenskemu gospodarstvu vzpostavila dva posojilna sklada v skupni višini ene milijarde evrov. Posamezni programi omogočajo tudi financiranje do pet milijonov evrov, pri naložbenih projektih pa ročnost do 20 let. Predstavljeni finančni produkti so dolgoročni.

Šimonka je povedal: »Slovenska podjetja se danes soočajo z zahtevnim okoljem, v katerem so inovacije, investicije in prilagodljivost ključni pogoji za uspeh. Zato smo v SID banki oblikovali nov nabor finančnih rešitev, s katerimi želimo podjetjem olajšati razvojne korake, od raziskav in razvoja do novih investicij ter krepitve njihove odpornosti. Verjamemo, da lahko le konkurenčna, inovativna in razvojno usmerjena podjetja ustvarjajo višjo dodano vrednost, kakovostna delovna mesta in dolgoročno gospodarsko rast. Naša vloga je, da jih pri tem podpremo z ustreznim financiranjem in spodbudimo projekte, ki bodo soustvarjali prihodnost slovenskega gospodarstva.«

Gašper Rant, predsednik uprave Borze terjatev, je izpostavil pomen usklajevanja vira financiranja z namenom in ročnostjo poslovne potrebe. Slovenija pri financiranju terjatev še precej zaostaja za evropskim povprečjem: obseg faktoringa je leta 2025 predstavljal približno 4,2 odstotka BDP, povprečje EU pa 11,5 odstotka. Hkrati 62 odstotkov evropskih podjetij navaja, da zaradi zamud pri prejetih plačilih tudi sama zamujajo s plačili dobaviteljem, kar kaže, kako hitro se likvidnostni pritiski prenašajo po dobavni verigi. Rant je zato poudaril, da je treba likvidnost načrtovati vnaprej – še preden zapadejo obveznosti do dobaviteljev oziroma je treba zagotoviti sredstva za plače ali material za novo naročilo – ter poznati tudi kratkoročne vire financiranja obratnega kapitala.

Pravna zaščita mora biti dogovorjena pravočasno

Podjetja možnosti za poplačilo terjatev pogosto začnejo iskati šele, ko poslovni partner svojih obveznosti ne more več poravnati. Takrat se lahko izkaže, da pogodbena dokumentacija ne vsebuje ustreznih instrumentov zavarovanja, z izterjavo pa se začne, ko je dolžnik že v resnih finančnih težavah.

Lenart Kmetič, odvetnik v Odvetniški družbi Šelih in partnerji, je izpostavil, da slovensko pravo ponuja vrsto instrumentov za zmanjševanje takšnih tveganj – od predujmov in depozitov do pridržka lastninske pravice, menic, izvršnic in drugih oblik zavarovanja. Pomembno je, da podjetja o zavarovanju svojih terjatev ne začnejo razmišljati šele ob neplačilu, temveč že ob vzpostavitvi poslovnega razmerja, saj lahko s pravočasno izbiro ustreznega instrumenta zavarovanja bistveno povečajo možnosti za poznejše poplačilo.

V obdobju povečane negotovosti je enako pomembno ustrezno spremljanje lastnega finančnega položaja. Družbe se morajo na znake finančnih težav odzvati dovolj zgodaj, saj se z njihovim poglabljanjem povečujejo tudi zakonske omejitve pri poslovanju in obveznosti poslovodstva. Prepozen ali neustrezen odziv ob nastopu insolventnosti lahko v skrajnem primeru povzroči tudi odškodninsko ali kazensko odgovornost članov organov vodenja in nadzora.

Slovenska podjetja ohranjajo visoko likvidnost

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, je ocenil, da so slovenska podjetja zaradi nizke zadolženosti in visoke likvidnosti v razmeroma dobrem položaju, vendar se stroški novega financiranja od začetka leta 2026 povečujejo. Tržna terminska krivulja je v začetku septembra kazala rast trimesečnega Euriborja z 2,63 odstotka na približno 3,20 odstotka do konca leta 2027.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS: »Slovenska podjetja kljub rasti obrestnih mer od začetka leta 2026 ostajajo v dobrem položaju z nizko zadolženostjo ter visoko likvidnostjo. Pri premagovanju dražjih bančnih posojil in birokratskih ovir imajo ključno vlogo ugodnejši javni ter drugi alternativni viri financiranja, trg pa v kratkem pričakuje zmeren dvig obrestnih mer.«

VIR: https://media.gzs.si/