Za zanesljivo oskrbo z elektriko so podatki v sodobnem svetu vse pomembnejši.

Ob izgubi telekomunikacijskih povezav lahko operater izgubi pregled nad delom električnega omrežja in možnost daljinskega ukrepanja. To ne pomeni nujno prekinitve oskrbe z elektriko, vendar oteži spremljanje naprav in odzivanje na motnje.

Na to odvisnost je na dogodku »Vesoljske tehnologije za odpornost elektroenergetskih omrežij« na Brdu pri Kranju opozoril Sašo Aš, specialist za telekomunikacije v družbi ELES. »Vse te ključne storitve imajo skupno tveganje: izgubo komunikacije. Posledice lahko prizadenejo komunikacijo s postajami, zaščitne sisteme in sinhronizacijo,« je poudaril.

»3000 km in 68 postaj«

Po Aševih navedbah ELES-ova telekomunikacijska infrastruktura obsega približno 3.000 kilometrov in povezuje 68 postaj. Medtem ko daljnovodi prenašajo elektriko, po komunikacijskih povezavah potujejo meritve, informacije o stanju naprav in ukazi za vodenje omrežja. »Telekomunikacijske storitve podpirajo obratovanje elektroenergetskega omrežja s povezovanjem njegovih elementov. Omogočajo komunikacijo med nacionalnim centrom vodenja in napravami na terenu, komunikacijo za različne zaščitne sisteme ter mednarodno izmenjavo podatkov,« je pojasnil Aš.

Operater tako spremlja dogajanje na terenu in pošilja ukaze v postaje. Povezave podpirajo tudi zaščitne funkcije, ki ob okvari pomagajo hitro izločiti prizadeti del omrežja. Čezmejna komunikacija omogoča izmenjavo podatkov in usklajevanje s sosednjimi operaterji prenosnih omrežij. »Telekomunikacije omogočajo tudi govorno komunikacijo med deležniki elektroenergetskega sistema,« je dodal Aš.

Zakaj omrežje potrebuje natančen čas

Za pravilno razumevanje dogajanja v omrežju morajo naprave na različnih lokacijah uporabljati usklajene ure. Operater lahko tako primerja meritve in ugotovi, v kakšnem zaporedju so nastopili dogodki ob motnji. Natančen čas zagotavljajo tudi globalni satelitski navigacijski sistemi oziroma GNSS (Global Navigation Satellite System), med katere sodita ameriški GPS in evropski Galileo. Njihova vloga v elektroenergetiki zato presega določanje položaja. »Druga ključna funkcija je časovna sinhronizacija. Hkrati so signali GNSS ranljivi za motenje in ponarejanje,« je povedal Aš.

Motenje lahko prepreči sprejem satelitskega signala, ponarejanje pa sprejemniku posreduje lažne podatke, tudi o času. Napačna časovna oznaka lahko oteži primerjavo meritev in rekonstrukcijo poteka motnje. »Poleg razpoložljivosti podatkov je zato pomembna tudi njihova časovna usklajenost.« 

VIR: https://www.nas-stik.si/