Informacijski pooblaščenec (IP) je 28. septembra 2026 na strokovnem srečanju »Moč okoljskih podatkov: od obveščenosti do sodelovanja« opozoril, da število pritožbenih postopkov, povezanih z okoljskimi podatki, narašča, številni zavezanci pa ta pojem v praksi še vedno razlagajo preozko.

Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik je zlasti opozorila na pomen dostopnosti podatkov o okoljskih vplivih umetne inteligence.  Predavateljice in predavatelji, ki so predstavljali različne deležnike, so vsak s svojega zornega kota predstavili aktualne teme in odprta vprašanja dostopa do okoljskih podatkov in sodelovanja javnosti v okoljskih postopkih.

Svetovni dan pravice vedeti ni nastal v uradih, temveč v civilni družbi. Leta 2002 so ga razglasile organizacije, povezane v mrežo FOIAnet, leta 2019 pa ga je Generalna skupščina Združenih narodov poimenovala mednarodni dan univerzalnega dostopa do informacij. Zadnji teden septembra po vsem svetu potekajo dogodki, ki opozarjajo, da je dostop do informacij temeljna človekova pravica in pot v bolj odprto in demokratično družbo.

Letošnji dogodek je Informacijski pooblaščenec posvetil dostopu do okoljskih podatkov in sodelovanju javnosti v okoljskih postopkih. Okoljska vprašanja so v zadnjih desetletjih iz vprašanja varstva narave prerasla v eno ključnih družbenih vprašanj. Njihove posledice segajo na področja zdravja, gospodarstva, človekovih pravic in kakovosti življenja ter pogosto neposredno vplivajo na širši krog prebivalstva. Prav zato postajata dostop do okoljskih informacij in učinkovito vključevanje javnosti v okoljsko odločanje vse pomembnejša elementa transparentnega in odgovornega upravljanja. Verodostojni, celoviti in hitro dostopni podatki omogočajo državljankam in državljanom, raziskovalcem in širši skupnosti, da preverjajo dejstva, načrtujejo okoljske politike in ukrepe ter sodelujejo pri odločanju. Zanimanje medijev, civilne družbe in širše javnosti za te podatke raste, prav tako želja po vključevanju v okoljske postopke. Umetna inteligenca ima v tej zgodbi dvojno vlogo. Po eni strani pomaga analizirati obsežne okoljske podatke in jih javnosti približati v razumljivi obliki. Po drugi strani, zaradi velike porabe energije in virov, sama močno obremenjuje okolje. Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik je v uvodnem nagovoru spregovorila o umetni inteligenci in njenem vplivu na okolje ter o najnovejših primerih iz prakse IP.

Poudarila je: »Skokovit razvoj tehnologij in umetne inteligence nam po eni strani daje nova močna orodja, s katerimi si lahko pomagamo pri načrtovanju okoljskih politik, pri preverjanju dejstev – če imamo seveda javno dostopne zanesljive in celovite podatke o okolju. Na drugi strani pa vsesplošna raba umetno inteligenčnih sistemov sama po sebi odpira nova okoljska vprašanja o porabi energije in naravnih virov. Podatkovni centri za umetno inteligenco naj bi po ocenah do leta 2030 porabili trikrat več elektrike kot države, v katerih skupno živi več kot 650 milijonov ljudi. Nastalo naj bi tudi za 2.5 milijonov ton elektronskih odpadkov na leto. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je tista, ki nam omogoča pridobivanje in razkrivanje verodostojnih informacij o okoljskih vplivih umetne inteligence, podatke o škodi za okolje in družbo. Zato je pomembno, da pravico varujemo, uporabljamo in razvijamo. Doma in na globalni ravni.«

V okviru strokovnega dela posveta, na katerem so sodelovali: namestnik varuhinje človekovih pravic dr. Jože Ruparčič, izr. prof. dr. Nataša Atanasova iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, dr. Tanja Pucelj Vidović, predavateljica na Evropski pravni fakulteti in vodja Sektorja za okoljske presoje na Ministrstvu za okolje in prostor, Aljoša Petek, direktor PIC in Jasna Duralija, svetovalka informacijskega pooblaščenca, je bila najprej predstavljena pravna ureditev okoljskih podatkov, nato pa je beseda tekla o izzivih, s katerimi se različni deležniki soočajo pri dostopu do informacij in vključevanju v okoljske postopke. Predstavljeni so bili konkretni primeri iz prakse, na katerih je bilo med drugim pojasnjeno, kako lahko podatke uporabimo za analizo in načrtovanje okoljskih politik in kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca.

Vsi sodelujoči so se strinjali, da imajo okoljski podatki za posameznike in celoto družbo posebno vrednost, saj nam omogočajo, da razumemo spremembe na področju okolja in spremljamo tveganja, ki jih prinašajo okoljski ukrepi. Učinkovita udeležba javnosti v okoljskih postopkih ni mogoča brez dostopa do celovitih, ažurnih in pravočasno dostopnih informacij. Informacijski pooblaščenec zato zavezance poziva, naj temu področju namenijo več pozornosti in v zvezi z dostopom do okoljskih podatkov odločajo hitro in v najkrajših možnih rokih.

VIR: https://www.ip-rs.si/