Ljubljana, 29.09.2026 – Kaj imajo prostovoljsko delo z otroki in mladimi, okoljska akcija ali pomoč ljudem, ki so jih prizadele vojne in druge krize, skupnega s trajnostnim razvojem? Več, kot se zdi na prvi pogled.

Leto 2026 so Združeni narodi razglasili za Mednarodno leto prostovoljstva za trajnostni razvoj (IVY 2026), s katerim v ospredje postavljajo vlogo prostovoljcev pri ustvarjanju bolj vključujočih, odpornih in povezanih skupnosti. Ob velikih globalnih izzivih je to tudi opomnik, da se spremembe pogosto začnejo z zelo konkretnimi dejanji posameznikov. Na podoben način deluje tudi mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč (MRSHP), ki povezuje solidarnost s konkretnimi rešitvami za skupne globalne izzive. 

Mednarodno leto prostovoljstva 2026 je tesno povezano z Agendo 2030 in njenimi 17 cilji trajnostnega razvoja – od odprave revščine, kakovostnega izobraževanja in zmanjševanja neenakosti do enakosti spolov, podnebnih ukrepov in miru. Podobno tudi mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč (MRSHP) prispevata k reševanju skupnih globalnih izzivov. Čeprav, prostovoljstvo in MRSHP nista eno in isto, ju povezujejo solidarnost, sodelovanje, pomoč ranljivim skupnostim ter zavedanje, da skupni problemi zahtevajo skupno odgovornost. Prostovoljci pa so tisti ključni člen, ki globalne cilje, ki se pogosto zdijo oddaljeni ali abstraktni, uresničujejo v svojem okolju. 

Katere priložnosti odpira Mednarodno leto prostovoljstva pri MRSHP in zakaj ostaja razlog za optimizem, v nadaljevanju pojasnjuje Katja Gajgar, vodja komunikacije na Platformi SLOGA: »Mednarodno leto prostovoljstva je priložnost, da še bolj poudarimo, da se tudi cilji mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči uresničujejo skozi konkretna dejanja ljudi. Na Platformi SLOGA povezujemo več kot 40 organizacij s teh področji, zato dobro vidimo, da se velike spremembe pogosto začnejo prav pri posameznikih - z njihovim znanjem, časom, pomočjo in željo po pravičnejšem svetu.« 

SE PROSTOVOLJSTVO VEDNO ZAČNE Z ŽELJO PO SPREMINJANJU SVETA? 

Prostovoljstva ne smemo razumeti zgolj kot občasno dobrodelnost. Njegov družbeni pomen je bistveno širši: prostovoljci krepijo odpornost skupnosti, povezujejo generacije in različne kulture, zmanjšujejo družbeno izključenost, spodbujajo aktivno državljanstvo ter omogočajo hiter odziv na socialne, podnebne in humanitarne krize. Vendar vsak mora nekje začeti. 

Mlada prostovoljka Ondina Puš je svojo pot pri Slovenski filantropiji začela precej bolj vsakdanje – želela si je dejavnosti poleg šole. Danes pravi, da so prav ljudje glavni razlog, zaradi katerega pri prostovoljstvu vztraja. »Prostovoljstvo sem začela, ker sem si zaželela delati nekaj poleg šole. Prav prostovoljstvo sem si izbrala ne zaradi nekakšnih plemenitih vzgibov, ampak bolj po naključju. Torej, da obnovim, ukvarjam se s prostovoljstvom, ker so ljudje, ki sem jih spoznala prek njega, postali nepogrešljiv del mojega življenja.« 

Njena izkušnja kaže, da prostovoljstvo ni le pomoč drugim. Lahko je tudi prostor povezovanja, učenja in novih odnosov. »Spoznala sem neverjetno zabavne vrstnike. Spoprijateljili smo se in se videvamo tudi čisto izven prostovoljskih voda. Prostovoljstvo mi danes daje socialno mrežo, ki je nisem nikoli pričakovala,« pravi Ondina. 

KAKO GRADITI OKOLJE, V KATEREM PROSTOVOLJSTVO USPEVA? 

Kakovostno in vključujoče prostovoljstvo potrebuje ustrezne pogoje, mentorstvo, varnost, priznanje in dobro organizacijo. Za njegov razvoj zato niso odgovorni le prostovoljci in prostovoljske organizacije, ampak tudi država, občine, javne institucije in podjetja. O pomenu Mednarodnega leta prostovoljstva za trajnostni razvoj v Sloveniji in širših družbenih izzivih smo se pogovarjali z Vesno Strlič, sovodjo programa prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji. 

»Mednarodno leto prostovoljstva za trajnostni razvoj je priložnost, da se zavemo, kakšen pomen ima prostovoljstvo za Slovenijo in po vsem svetu. Prav prostovoljstvo namreč naslavlja vse cilje trajnostnega razvoja, z razglasitvijo tega leta pa se krepi zavedanje, da smo del nečesa večjega. Da prostovoljstvo sploh lahko ima omenjene učinke, je pomembno zagotavljati spodbudno okolje. Mednarodno združenje za prostovoljsko delo (IAVE) je nedavno izdalo smernice, v katerih so opozorili na pomen prepoznavanja doprinosa prostovoljcev in zaščito prostovoljcev. Zaščito lahko razumemo tudi v kontekstu, da imajo prostovoljci pomembno vlogo pri naslavljanju kriz in izzivov, vendar njihova zavzetost ne sme nadomestiti sistemske ureditve«, je zaupala Vesna Strlič. 

Kako lahko organizacije in različni akterji ustvarijo spodbudnejše okolje za razvoj prostovoljstva? Vesna Strlič, sovodja programa prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji, na to odgovarja: »odločevalci lahko ustvarijo spodbudnejše okolje predvsem z zagotavljanjem sistemske podpore. Manjše organizacije imajo pogosto že težave z ustreznimi prostori, vse prostovoljske organizacije si želijo ustreznega financiranja, podporno okolje pa se lahko zagotavlja tudi na druge načine. Dober primer tega je bilo denimo financiranje zaposlitev mentorjev prostovoljcev na podlagi Javnega razpisa za profesionalizacijo prostovoljstva iz Sklada za razvoj NVO, ki pa je po zadnjih informacijah zdaj ogroženo. Na Slovenski filantropiji smo letošnji Dan za spremembe – vseslovensko prostovoljsko akcijo – organizirali tudi z mislijo na mednarodno leto in organizacije spodbujali, naj se odločijo za aktivnosti, ki nagovarjajo katerega od ciljev trajnostnega razvoja.« 

KAJ SE ZGODI, KO GLOBALNE KRIZE DOBIJO OBRAZ? 

Prostovoljstvo lahko posamezniku približa tudi teme, ki jih sicer spremlja predvsem kot oddaljene novice. Vojne, migracije, revščina in neenakosti niso samo statistike. Prav tukaj se osebna izkušnja prostovoljstva dotakne tudi širšega področja MRSHP, katerega namen je odgovarjati na humanitarne potrebe ter prispevati k dolgoročnejši odpornosti skupnosti. 

Ondina pravi, da je stik z ljudmi z drugačnimi življenjskimi izkušnjami močno vplival na njen pogled na svet: »pretresljive zgodbe o poteh, ki jih morajo migranti prepotovati, da pridejo do Evrope smo že vsi slišali, ampak teža teh zgodb je popolnoma drugačna, ko jih slišiš iz ust prijatelja. Osebno so mi popolnoma razblinile kakršne koli predsodke o drugih. Spoznala sem tudi, da so ljudje večinoma po naravi dobri in si le želijo spati v topli postelji in vstati z budilko ne s pokanjem bomb. Ljudje v svetu so lepši in prijaznejši kot si mislimo. Sam svet pa je bolj krut, kot si mislimo.« 

LAHKO POSAMEZNIK RES KAJ SPREMENI? 

Ob vojnah, podnebnih spremembah, revščini in neenakostih se lahko dejanje posameznika zdi majhno. Toda prav Mednarodno leto prostovoljstva za trajnostni razvoj 2026 opozarja, da trajnostnega razvoja ni mogoče uresničevati brez vključevanja ljudi in skupnosti. 

»Menim, da kot posameznik ne moreš narediti nekaj, da bi ključno spremenil svet, ampak lahko pa ga malenkostno izboljšuješ. Če bi vsi naredili eno majhno stvar, da bi izboljšali nekomu drugemu dan, bi že zdavnaj živeli v boljšem svetu. Majhna izboljšava je že to, da nekomu odstopimo sedež na avtobusu. Večina mladih pa ima tudi dovolj časa, da bi dodatno pomagalo svetu in se na primer ukvarjali tudi s prostovoljstvom,« pravi mlada prostovoljka Ondina Puš in dodaja: »če že ne bo spremenilo sveta, bo definitivno izboljšalo posameznika in več boljših posameznikov posledično pomeni tudi boljša družba.« 

Posameznik seveda ne more nadomestiti sistemskih rešitev. Veliki globalni izzivi zahtevajo usklajeno delovanje držav, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in drugih partnerjev. Prav temu je namenjeno tudi mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč (MRSHP) – od odzivanja na posledice vojn, naravnih nesreč in drugih kriz do dolgoročnega zmanjševanja revščine, neenakosti ter krepitve odpornosti skupnosti. A tudi takšne rešitve na koncu potrebujejo ljudi, ki jih s svojim znanjem, časom in angažiranostjo pomagajo prenesti v konkretna dejanja. 

Projekt Glasovi za spremembe, ki si prizadeva za boljše razumevanje globalnih izzivov in večjo podporo MRSHP, vodi Platforma SLOGA, ki jo lahko spremljate na Facebook in Instagram profilu.  

Projekt "Glasovi za spremembe" sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije ali Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. 

VIR: Rubikon GRAL