Na voljo je aplikacija za iskanje dela, naročanje napotnic in obračunavanje ur. Z začetkom študijskega leta je v okviru zavoda za zaposlovanje začel delovati nov digitalni sistem za posredovanje dela na napotnico za dijake in študente. Aplikacijo so mladi iskalci dela lahko spoznali tudi na nedavni Ulici priložnosti.

Še preden se je 1. oktobra na Kongresnem trgu pred sedežem Univerze v Ljubljani začel tradicionalni sprejem novih študentov na študij, so lahko mladi na Novem trgu spoznavali karierne priložnosti, saj je Zavod za zaposlovanje RS tam organiziral prvo Ulico priložnosti. V ospredju stojnic in spremljevalnih dejavnosti je bil prenovljeni Študentski servis Zavoda RS za zaposlovanje. Mladi so se lahko registrirali v servis in preizkusili spletno ali mobilno aplikacijo.

Zavod študentske napotnice izdaja od leta 2006

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je študentsko delo lani opravljalo 105.463 dijakov in študentov. Mladi za opravljanje dela v času srednješolskega izobraževanja ali študija potrebujejo napotnico, ki jo izda študentski servis. Največji med njimi so denimo zasebni e-Študentski servis, Mjob in Študentski servis Maribor.

Že od leta 2006 pa mladina lahko napotnico za študentsko delo pridobi tudi na Zavodu RS za zaposlovanje. Posredovanje študentskega dela tako ni novost zavoda, je pa bil postopek zapleten, zato ga mladi niso poznali in uporabljali. "Ker smo storitve izvajali ročno, nismo bili konkurenčni," so pojasnili. Koliko napotnic so izdali od začetka posredovanja dela za mlade, v zavodu ne odgovarjajo.

Mladim bodo na voljo karierno svetovanje in potrdila o pridobljenih kompetencah

V zavodu načrtujejo, da bodo z digitalizacijo postali konkurenčni, del dijakov in študentov pa bo z zasebnega trga prešel na Študentski servis Zavoda RS za zaposlovanje. "Potreba po digitalizaciji storitve izhaja iz potrebe po zagotavljanju sodobnih storitev, uvedbi brezpapirnega poslovanja ter povečanjem dostopnosti in učinkovitosti storitve, saj mladi pričakujejo enostaven in hiter dostop prek spletnih in mobilnih aplikacij ter dobro uporabniško izkušnjo," so povedali.

Celoten postopek od oddaje potrebe, kar stori delodajalec, do izdaje napotnic, obračuna in nakazila poteka digitalno. Zavod med prednostmi pred zasebnimi študentskimi servisi navaja strokovno usposobljene karierne svetovalce in razvita orodja za vseživljenjsko karierno orientacijo.

Pridobljene delovne izkušnje in poklicne kompetence bodo tako mladi lahko dokazali s potrdilom, na voljo pa jim bo tudi karierna podpora pri iskanju zaposlitve – tudi po koncu šolanja, še dodajajo. Študentska dela, ki jih bodo opravljali mladi, bodo tudi vključena v kompetenčni model ESCO. Gre za evropsko večjezično klasifikacijo kompetenc, ki vzpostavlja skupni jezik med delodajalci, iskalci zaposlitve in izobraževalnimi ustanovami v EU-ju.

Zasebni študentski zavodi zaslužek mladih zalagajo. To pomeni, da znesek nakažejo na račun dijaka in študenta, še preden je delodajalec poravnal račun. Kot pojasnjujejo, tako preprečujejo, da bi mladi ostali brez denarja, če delodajalec ne bi nakazal zneska.

Zavod za zaposlovanje odgovarja, da je to naslednji korak njihovega študentskega servisa, za zdaj pa zaslužkov ne bodo zalagali. Študentje bodo čakali na delodajalce, a zavod pojasnjuje, da bodo sodelovali le s preverjenimi delodajalci, ki so redni plačniki.

Še ena razlika med zasebnimi in državnim študentskim servisom: drugi se je odpovedal svojemu delu koncesijske dajatve. Delodajalec poleg zaslužka dijaka ali študenta plača tudi 16-odstotno koncesijsko dajatev. Pri zasebnih študentskih servisih gre 52,6 odstotka te dajatve v sklad za štipendije, 23,7 odstotka Študentski organizaciji Slovenije in 23,7 odstotka servisom. Pri zavodovem študentskem servisu bo zadnji navedeni delež pripadal skladu za štipendije, saj zavod deleža ne bo zadržal.

vir: rtvslo.si