2. oktobra so na gradu Podsreda pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili projekt Ohranjanje in obnova habitatov v Kozjanskem parku in na območju Dobrava - Jovsi z akronimom Natura Kozjansko.

Objavljeno: Torek, 13.10.2026    

Rubrika: PANORAMA
Redakcija

2. oktobra so na gradu Podsreda pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili projekt Ohranjanje in obnova habitatov v Kozjanskem parku in na območju Dobrava - Jovsi z akronimom Natura Kozjansko.

Vodilni partner projekta Kozjanski park (KP) ter ostali partnerji Občina Brežice, Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – KGZ Celje in Inštitut za vode RS bodo na petih Natura 2000 območjih (Bohor, Dobrava - Jovsi, Kozjansko, Orlica in Sotla s pritoki) izvajali ukrepe za izboljšanje stanja ohranjenosti šestih habitatov in osmih vrst. Projekt, ki poteka med 1. junijem 2025 in 31. majem 2029, je vreden približno 7,8 milijona evrov, od tega EU-financiranje znaša 6,6 milijona.

Na območju Dobrave in Jovsov bodo odkupili 66 ha zemljišč
 

Po besedah Anje Bolčina (KP) na območju Nature 2000 Dobrava - Jovsi za izboljšanje stanja ohranjenosti nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov ter ptičjih vrst kosec, kobiličar in rjavi srakoper odkupujejo 66 ha zemljišč, ki so v stanju delne ali popolne zaraščenosti ter na katerih bodo s košnjo in odstranjevanjem invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter mulčenjem prekomerne zarasti povrnili nižinske poplavne oz. ekstenzivne travnike, ki so značilni za to območje. Na teh zemljiščih bodo v okviru ukrepov za dolgoročno ohranitev hrastovega kozlička (zavarovane vrste hrošča) ohranili posamezna drevesa hrasta doba in v izbranih mejicah zasadili še 200 sadik za dolgoročno ohranitev populacije tega hrošča. Za pomembna hrastova habitatna drevesa, ki so na zemljiščih, ki ne bodo v lasti KP, bodo z lastniki sklenili pogodbo o varstvu za ta habitatna drevesa in s tem preprečili njihov posek. Za izboljšanje stanja obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja (t. i. mehkolistne loke) bodo na izbrani lokaciji ob reki Sotli na površini približno pol hektarja odstranili invazivne tujerodne rastlinske vrste in namesto njih zasadili habitatnemu tipu primerne drevesne vrste, kot so jelše in vrbe. Bolčina je še omenila, da so v projektu LIFE Amphicon, ki se letos zaključuje, po začetnih popisih ugotovili, da je populacija velikega pupka v Jovsih zelo majhna, izolirana in zato v slabem ohranitvenem stanju, z grožnjo izumrtja. Da bi ohranili to populacijo, so jo dodali v projekt Natura Kozjansko in tako nadaljevali z aktivnostmi za krepitev populacije te vrste. Izkopali bodo še deset dodatnih mlak in nadaljevali s podporno vzrejo na vzrejni postaji v Podsredi, je še dodala.
 

Oživili bodo mrtvico Sotle v Kunšperku

Matej Šurk z Inštituta za vode je omenil, da bodo na območju Dobrava - Jovsi za izboljšanje stanja ohranjenosti vrste hribski urh na območju vodne površine na Črnem potoku v zahodni četrtini Dobrave izvedli renaturacijo, izboljšali hidrološko stanje in predvsem habitatne razmere za hribskega urha ter drugih ključnih vrst dvoživk. Za izboljšanje stanja ohranjenosti vrste močvirska sklednica bodo ob potoku Šica, kjer so prisotne sklednice, in bližnji zaraščeni vodni površini – račjeku vzpostavili travniške/negozdne površine, ki bodo predstavljale potencialni gnezditveni habitat. Habitat močvirske sklednice bodo izboljšali tudi na območju Slogonskega, na mrtvici reke Sotle. Po njegovem bo treba odstraniti odvečno vegetacijo, ki ovira dostop do gnezditvenih mest in zmanjša segrevanje tal, ter zagotoviti postopne brežine z blago nagnjenimi površinami, saj trenutno prestrme brežine otežujejo izhod iz vode. Glavni cilji ukrepov so povečanje sončnih gnezditvenih površin in izboljšanje vodnega ter obrežnega ekosistema, je navedel Šurk in še dodal, da bodo na območju Sotle izvedli tudi renaturacijo mrtvice v Kunšperku v občini Bistrica ob Sotli, kjer bodo poleg odstranitve smeti, ki so močno prekrite z rastjem in zemljino, izvedli poglobitev in odstranitev invazivnih tujerodnih vrst ter ponovne zasaditve s primernimi drevesnimi vrstami.
 

V sklopu projekta tudi investicije

Nekaj besed so namenili tudi načrtovanim investicijam v sklopu projekta. Kot je dejala Tatjana Kotnik (KP), imajo namen v objektu, ki stoji neposredno ob upravi KP v Podsredi, t. i. Tončkini hiši, ki je delno obnovljena, vzpostaviti interpretacijski center za Natura 2000 območja v Podsredi, vrednost te investicije bo okoli 850 tisoč evrov, javni razpis za izvajalca del so že izvedli, tako da bodo z njimi pričeli v jesenskem času in pričakujejo, da bo investicija dokončana v naslednjem letu. Na lokaciji informacijskega centra KP V sadovnjaku, t. i. Čerčkovi domačiji, pa nameravajo zgraditi lesen gospodarski objekt, ki bo namenjen skladiščenju mehanizacije, za shranjevanje sadik, sušenje avtohtonih semen itd. Tudi ta projekt nameravajo dokončati naslednje leto, projektna dokumentacija je že skoraj pripravljena, imajo tudi že gradbeno dovoljenje. Vrednost investicije je okoli pol milijona evrov.
 

Obnovili bodo Koščevo pot in kapelsko staro šolo

Matejka Gerjevič z Občine Brežice je povedala, da bodo v okviru projekta obnovili tematsko Koščevo pot z razglednim stolpom v Jovsih, kjer bodo postavljene tudi informativne table in urejeni kotički za počitek. Sočasno bo potekala tudi obnova stare šole v Kapelah, ki jo bodo statično sanirali ter v kateri bodo dva prostora opremili z razstavo o zavarovanem območju Jovsi in bosta namenjena za sprejem turistov, kot neka vstopna točka v Jovse. Po njenih besedah bodo na ta način vzpostavili turistično središče, pri čemer pa si ne želijo masovnega turizma, ampak bolj butičnega s ponudbo za specifične skupine turistov. Ta investicija, za katero so že pridobili vso potrebno dokumentacijo, je vredna približno 780 tisoč evrov, zaključek se načrtuje do leta 2028. Gerjevič je še omenila, da s KP sodelujejo tudi v drugem projektu Doživi Kapele, v sklopu katerega usposabljajo lokalne turistične vodnike za vodenje po Jovsih. Po njenih besedah so veseli sodelovanja s KP v obeh projektih, saj lahko tako prispevajo h kvalitetni in bolj razpršeni turistični ponudbi po brežiški občini. Direktorica KP mag. Valerija Slemenšek je ob tem izpostavila odlično sodelovanje z Občino Brežice predvsem v zadnjih letih.
 

Ukrepi na Bohorju in Orlici ...

Kar nekaj ukrepov načrtujejo tudi še na treh drugih Natura 2000 območjih. Na Bohorju so za namene izboljšanja in obnove suhih travišč kupili 10 ha zemljišč. Na dodatnih 5 ha zemljišč bodo z lastniki zemljišč sklenili pogodbo o varstvu za njihovo izboljšanje oz. obnovo. Na teh 15 ha zemljišč bodo odstranjevali lesno zarast, izvajali košnjo in površino pripravili za setev avtohtonih travniških semen. Za ta namen so kupili gorsko kosilnico, ki lahko kosi na najzahtevnejšem terenu, in krtačni stroj za pobiranje semen. Za lastnike zemljišč, ki imajo še vedno suha travišča v dobrem ohranitvenem stanju, bodo sklenili pogodbe o varstvu, na podlagi katerih bodo prejeli denarno nadomestilo, ki bo enaka intervenciji za suha travišča (Skupna kmetijska politika 2023–2027). Ta ukrep na območju Bohorja namreč ne velja. Za namene krepitve populacije hribskega urha bodo na območju Bohorja vzpostavili 40 novih vodnih habitatov oz. mlak velikosti 25 m2 na skupno 1000 m2 zemljišč. S tem ukrepom bodo zagotovili ustrezna mrestišča, v katerih se bo voda zadržala do zaključka razvoja ličink, posledično bo povečan razmnoževalni uspeh vrste. Za izboljšanje stanja ohranjenosti habitatnega tipa Bukovi gozdovi bodo na površini v velikosti 2 ha zmanjšali prisotnost rastišču neustreznih drevesnih vrst (smreka) in jih z umetno obnovo nadomestili z rastišču prilagojenimi drevesnimi vrstami (bukev, gorski javor). S tem ukrepom bodo gozdove povrnili v njihovo naravno drevesno sestavo ter jih s tem naredili odpornejše na vremenske ujme in škodljive organizme. Podobno bo tudi na območju Orlice, kjer se bodo ukrepi za izboljšanje stanja ohranjenosti habitatnega tipa Bukovi gozdovi izvajali na površinah, ki so v lasti Republike Slovenije.
 

… ter na Kozjanskem

Da bi izboljšali ohranjenost stanja vrst ptic rjavi srakoper in veliki skovik na Kozjanskem, ki sta ogrožena zaradi opuščanja rabe ekstenzivnih kmetijskih površin, predvsem pa visokodebelnih travniških sadovnjakov, je ključna ohranitev obstoječih visokodebelnih sadovnjakov z ukrepi revitalizacije in pogodbenega varstva ter njihova obnovitev z ukrepi zasaditve. Izboljšali bodo stanje visokodebelnih travniških sadovnjakov na 20 ha površine, in sicer so za razširitev že obstoječe drevesnice kupili zemljišče za drevesnico, kjer bodo vzgojili 3000 sadik; zasadili bodo 3700 sadik na podlagi javnega poziva zainteresiranim lastnikom kmetijskih zemljišč; opravili bodo oživitveno rez ter odstranjevanje bele omele, zarasti in invazivnih tujerodnih vrst; namestili bodo gnezdilnice in bivališča za koristne organizme; vzpostavili bodo mikrostrukturne elemente za rjavega srakoperja ter izvedli delavnice prikaza rezi sadnih dreves.

Projekt Natura Kozjansko jim je poleg vsega prinesel tudi sedem novih zaposlitev, je ob koncu še omenila Kotnik. Na novinarski konferenci so poleg omenjenih sodelovali še Dušan Bombač in Ema Jevšnik (oba KP) ter Andreja Marguč Kavc (KGZ Celje).

R. R., foto: R. R. in Kozjanski park

VIR: https://www.posavskiobzornik.si/