Hiromu Naruse je bil razvojni inženir, testni voznik, mentor in dirkač, ki je s svojim znanjem, občutkom za avtomobile in neomajno predanostjo pomembno oblikoval temelje današnjega Gazoo Racinga. Verjel je, da razvoj najboljših avtomobilov zahteva neposredne vozniške izkušnje in nenehno iskanje popolnosti. Njegova zapuščina je še danes prisotna v športnih avtomobilih GR in med generacijami inženirjev ter voznikov, ki nadaljujejo njegovo vizijo.

• Hiromu Naruse se je leta 1963 pridružil Toyoti in vse do smrti leta 2010 pomembno sodeloval pri razvoju ter preizkušanju avtomobilov.
• Njegov izjemen občutek za vozne lastnosti in sposobnost prepoznavanja najmanjših razlik v obnašanju avtomobilov sta mu prinesla več vzdevkov, med njimi “Meister” in “Top Gun”.
• Nemško dirkališče Nürburgring je postalo njegov drugi dom, kjer je zbral izjemno veliko testnih kilometrov in dragocenih izkušenj.
• Kot vozniški mentor Akia Toyode je poudarjal, da je treba avtomobile razumeti predvsem skozi neposredno izkušnjo za volanom in ne samo na podlagi tehničnih podatkov.
• Bil je eden ključnih ljudi pri oblikovanju duha Gazoo Racing in leta 2007 sodeloval pri prvem nastopu Toyotine ekipe na dirki 24 ur Nürburgringa.
• Njegova zapuščina se nadaljuje v prepričanju, da najboljši avtomobili nastajajo skozi izkušnje iz resničnih voznih razmer in avtomobilskega športa, kar ostaja temeljno načelo Gazoo Racinga.

Hiromu Naruse je bil precej več kot Toyotin glavni testni voznik in razvojni inženir. Imel je izjemno sposobnost razumevanja voznih lastnosti avtomobilov, prepoznavanja najmanjših pomanjkljivosti in njihovega odpravljanja v sodelovanju z inženirji.

Svoje znanje in izkušnje je prenašal tudi na Akia Toyodo. Ta se je pod njegovim mentorstvom iz avtomobilskega navdušenca razvil v voznika z dirkaško miselnostjo. Naruse je tako pomembno prispeval k oblikovanju filozofije Gazoo Racing, ki temelji na učenju skozi avtomobilski šport in nenehnem razvoju boljših avtomobilov.

Človek z izjemnim občutkom za avtomobile

Ko se je Hiromu Naruse leta 1963 zaposlil pri Toyoti, si verjetno ni predstavljal, kako močno bo vplival na razvoj japonskih športnih avtomobilov in poznejši nastanek filozofije Gazoo Racing. Začel je kot začasno zaposleni v oddelku za pregled vozil, vendar ga je ljubezen do avtomobilov hitro usmerila v razvojni oddelek. Tam je sodeloval pri nastajanju modelov, ki so postali pomemben del Toyotine zgodovine.

Njegov pristop se je razlikoval od običajnega dela razvojnega inženirja. Naruse avtomobilov ni ocenjeval samo skozi tehnične podatke, meritve in konstrukcijske značilnosti. Največji pomen je pripisoval občutkom med vožnjo – odzivanju avtomobila na voznikove ukaze, njegovemu obnašanju na različnih podlagah, vodljivosti na meji oprijema in povezanosti med voznikom ter vozilom.

Prav zaradi takšnega občutka za avtomobile je med sodelavci dobil vzdevek “Meister” oziroma mojster. Znal je zaznati najmanjše razlike v njihovem obnašanju, jih natančno opisati in v sodelovanju z inženirji pretvoriti v konkretne izboljšave. Sodelavci so ga poznali kot človeka s skoraj instinktivnim razumevanjem avtomobilov.

Njegovo filozofijo je najbolje izražalo preprosto načelo: “Ceste ustvarjajo avtomobile”. Prepričan je bil, da najboljših rešitev ni mogoče razviti samo v laboratoriju. Nastajajo predvsem na cestah in dirkališčih, kjer se razkrijejo resnične prednosti in pomanjkljivosti posameznega avtomobila.

Od Toyote 2000GT do pomembnih športnih modelov

V času svoje kariere je Naruse pri Toyoti sodeloval pri razvoju številnih pomembnih avtomobilov. Med prvimi sta bila Sports 800 in 1600GT, pomemben pa je bil tudi njegov prispevek k nastanku Toyote 2000GT, enega najpomembnejših japonskih športnih avtomobilov tistega časa.

Pozneje se je njegovo delo vedno bolj povezovalo z dirkanjem. Kot glavni mehanik je sodeloval pri razvoju dirkalnika Toyota 7, nato pa je prevzemal vse pomembnejšo vlogo pri razvoju in preizkušanju športnih avtomobilov. Njegove izkušnje so prispevale k oblikovanju različnih generacij modelov Celica, MR2 in Supra ter drugih Toyotinih vozil.

Do konca devetdesetih let je postal glavni testni voznik in vodil širšo ekipo razvojnih voznikov. Njegovo delo je zajemalo športne avtomobile in modele za vsakdanjo uporabo, saj je verjel, da mora biti kakovostna vozniška izkušnja pomembna pri vseh vozilih, ne samo pri izrazito športnih.

Posebno mesto v njegovem poklicnem življenju je imel Nürburgring v Nemčiji. Prvič ga je obiskal leta 1973, ko je odpotoval v Evropo na šesturno vzdržljivostno dirko. Legendarna steza s številnimi slepimi ovinki, velikimi višinskimi razlikami in nepredvidljivim asfaltom ga je takoj prevzela. V naslednjih letih je tam pridobil izjemno veliko izkušenj in prevozil več krogov kot skoraj kateri koli drug japonski testni voznik.

Nürburgring je za Naruseja predstavljal predvsem zahtevno razvojno okolje, ne zgolj dirkališča. Tam je lahko preverjal vozne lastnosti, ki jih na običajnih cestah ali v nadzorovanih testnih pogojih ni bilo mogoče enako dobro preizkusiti. Avtomobil je moral biti poleg hitrosti tudi stabilen, predvidljiv, vzdržljiv in dovolj intuitiven, da je vozniku zagotavljal zanesljivo vožnjo tudi na meji svojih zmogljivosti. 

VIR: https://www.toyota.si/