Dravske elektrarne Maribor so letos prenovile sekundarne sisteme hidroelektrarn, zgradile malo hidroelektrarno Pesnica in podpisale pogodbo za dobavo, montažo in sanacijo strojne opreme na hidroelektrarni Formin in jezu Markovci.
Dravske elektrarne Maribor so letos prenovile sekundarne sisteme hidroelektrarn, zgradile malo hidroelektrarno Pesnica in podpisale pogodbo za dobavo, montažo in sanacijo strojne opreme na hidroelektrarni Formin in jezu Markovci.

Srečko Klapš
17. novembra 2026 13:15
Skupina HSE in njene proizvodne družbe – Dravske elektrarne Maribor, soške elektrarne Nova Gorica in hidroelektrarne na spodnji Savi (kjer je HSE 49-odstotni lastnik) – so največji proizvajalec električne energije iz slovenskih rek. Hidroelektrarne na Dravi, Soči in Savi so v zadnjih petih letih povprečno proizvedle 3325 GWh električne energije, na ravni Slovenije pa več kot 33 odstotkov vse električne energije in več kot 67 odstotkov vse proizvedene električne energije iz obnovljivih virov.
V intenzivnem investicijskem ciklusu
Družbe v skupini HSE so v investicijskem ciklu, ki ga narekujejo evropske in nacionalne strategije prehoda na obnovljive vire energije, to so cilji razogljičenja in krepitev odpornosti na področju voda. Evropska komisija v novi strategiji za odpornost na področju voda namreč med drugim poudarja, da mora Evropa okrepiti celostno upravljanje vodnih virov, povečati vlaganja v vodno infrastrukturo, pospešiti digitalizacijo in uporabo naprednih tehnologij ter okrepiti pripravljenost na suše in poplave.
V središču razvojnih načrtov skupine HSE je tako pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije, pri čemer ima pomembno vlogo energetski potencial slovenskih rek. Družbe DEM, SENG in HESS pri gradnji in energetski izrabi Drave, Soče in Save upoštevajo okoljevarstvene zahteve in načela trajnostnega razvoja. V HSE pojasnjujejo, da je vpliv hidroelektrarn na ekosisteme minimalen, saj poskrbijo za primeren življenjski prostor in urejene prehode za vodne organizme: otoke za ptice, mokrišča in vodne habitate. Poleg tega tudi vzdržujejo energetsko infrastrukturo elektrarn ter brežin rek in kanalov, s čimer skrbijo za protipoplavno varnost. 3325 GWh oziroma tretjino električne energije so v petih letih proizvedle hidroelektrarne v Sloveniji in 67 odstotkov vse proizvedene električne energije iz obnovljivih virov
Največji slovenski energetski projekt na področju pridobivanja električne energije iz vode, ki poteka pod okriljem HSE, je gradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Trenutno poteka umeščanje spodnjih treh hidroelektrarn v prostor v okviru postopka državnega prostorskega načrtovanja: HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, na odseku reke Save med Litijo in Zidanim Mostom. Projekt je v fazi dopolnjevanja strokovnih podlag in usklajevanj mnenj. Prve tri hidroelektrarne na srednji Savi bodo imele predvideno skupno inštalirano moč 100 MW, ocenjena letna proizvodnja pa bo 400 GWh.
Moč sončnih elektrarn
Priložnosti za dodatno pridobivanje električne energije se kažejo tudi v sočasnem izkoriščanju vodnih in obvodnih površin. Na brežinah HE Zlatoličje že deluje 2,5 MW sončna elektrarna, načrtovani potencial sončnih elektrarn na brežinah HE Formin in HE Zlatoličje pa je kar 24,5 MW. Na lokaciji zgornje akumulacije črpalne HE Avče na Kanalskem Vrhu družba SENG načrtuje postavitev druge faze sončne elektrarne Kanalski Vrh, katere skupna moč bo 7,3 MW, pričakovana letna proizvodnja električne energije pa 8 GWh. Na gladini Družmirskega jezera v Šoštanju HSE načrtuje še postavitev prve plavajoče sončne elektrarne v Sloveniji. Zavzemala bo največ polovico površine jezera, njena moč pa bo do 130 megavatov.
Projekt sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov Pobrežje SE ZOOP z nazivno močjo do 10 MW in letno proizvodnjo 12 GWh izpostavlja potencial urbane sončne energije in preobrazbo degradiranih površin v aktivne energetske objekte. Električno energijo bo oddajala neposredno v omrežje ter prispevala k povečanju proizvodnje iz obnovljivih virov v mestnem okolju, hkrati pa predstavlja primer dobre prakse ponovne rabe degradiranih območij zaprtih odlagališč odpadkov.
Celovita prenova HE Formin v letih 2027–2029
Dravske elektrarne Maribor so sredi junija letos z izbranim izvajalcem, podjetjem Esotech v partnerstvu z družbo Metalna Senovo, podpisale pogodbo za dobavo, montažo in sanacijo strojne opreme na hidroelektrarni Formin in jezu Markovci. Hidroelektrarna Formin je ena ključnih elektrarn v verigi hidroelektrarn na reki Dravi in v povprečju proizvede približno 548.000 MWh električne energije letno, kar zadostuje za oskrbo približno 155.000 gospodinjstev. Elektrarna, ki obratuje že od leta 1978, je edina v slovenskem delu dravske verige hidroelektrarn, ki še ni bila temeljito obnovljena. Tako bo med letoma 2027 in 2029 doživela celovito prenovo. Projekt rekonstrukcije HE Formin in jezu Markovci vključuje obnovo dovodnega kanala ter celovito posodobitev tehnološke in hidromehanske opreme.

Po zaključeni rekonstrukciji hidroelektrarne Formin in jezu Markovci se bo inštalirana moč elektrarne povečala s trenutnih 116 MW na 130,65 MW, kar predstavlja 12,6-odstotno povečanje. Ob tem se bo letna proizvodnja električne energije povečala za približno sedem odstotkov; s trenutnih 548 GWh na skoraj 589 GWh. S tem bodo zagotovili zeleno električno energijo za okoli 12.000 gospodinjstev več kot doslej.
Maja zaključili gradnjo male hidroelektrarne Pesnica
Dravske elektrarne Maribor so maja letos še zaključile gradnjo male HE Pesnica. Projekt, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, bo prispeval k povečanju proizvodnje iz obnovljivih virov energije, saj bo mala HE Pesnica s predvideno letno proizvodnjo 850 MWh zagotavljala dovolj energije za okoli 180 gospodinjstev. Mala HE Pesnica stoji ob visokovodnem prelivu reke Pesnice v odvodni kanal HE Formin. V okviru projekta so bili zgrajeni ključni objekti elektrarne skupaj s pripadajočo strojno, hidromehansko in električno opremo ter inštalacijami. Osrednji element elektrarne je Arhimedov vijak – preizkušena, zanesljiva in okolju prijazna tehnologija za proizvodnjo električne energije iz vode. Zgrajena je bila tudi 20-kilovoltna kablovodna povezava do hidroelektrarne Formin, ki poteka po kroni odvodnega kanala.

Projekt vključuje tudi sanacijo obstoječe visokovodne pregrade in vgradnjo zapornice za regulacijo pretoka reke Pesnice, v okviru katere je urejen tudi prehod za vodne organizme.
Prenova sekundarnih sistemov hidroelektrarn
V DEM so letos zaključili tudi večletni projekt prenove sekundarnih sistemov na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok. Z vgradnjo sodobne procesne opreme so zagotovili zanesljivo in varno obratovanje za naslednjih 20 do 25 let. Pomemben del prenove predstavljajo tudi rešitve za zbiranje in analizo podatkov, ki omogočajo prediktivno vzdrževanje, nadgradnja kibernetske varnosti ter podaljšanje učinkovitega obratovanja primarne opreme v drugo polovico njene življenjske dobe. Posebno vrednost projektu pa daje implementacija digitalnega turbinskega regulatorja, ki je rezultat lastnega razvoja in znanja strokovnjakov DEM. Ta rešitev predstavlja pomemben korak k večji tehnološki neodvisnosti in dodatni optimizaciji obratovanja hidroelektrarn, še pojasnjujejo v DEM.

Z obnovo mostu Markovci–Nova vas so Dravske elektrarne Maribor zaključile večletni cikel prenove mostov na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. Na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin je skupaj 23 mostov, od teh jih DEM upravlja in vzdržuje 15 oziroma 16 ob upoštevanju mostu preko pretočnih polj jezu Markovci. V okviru programa so bile na mostovih izvedene celovite sanacije, ki so vključevale odstranitev dotrajanih voziščnih konstrukcij, ograj, robnikov in hodnikov, obnovo armiranobetonskih konstrukcij, izvedbo novih hidroizolacij, ležišč, odvodnjavanja in komunalnih vodov, vgradnjo novih jeklenih ograj ter izvedbo nove asfaltne voziščne konstrukcije. Izvedeni so bili tudi potapljaški pregledi in sanacije podpornih konstrukcij ter pranje opornikov.
VIR: https://vecer.com/
Editor
Avtor pri si24.newsNajbolj brano
Znanih je deset nominirank devete genera...
Državni sekretar Zdravko Počivalšek s pr...
Pravljično Celje
Izkušenj, zaupanja in ekipnega duha ne m...
Vodilni v proizvodnji obnovljivih virov...
Domača hrana naj bo dnevna izbira
Iluzija pismenosti: Ali učenci resnično...
Bi sodelovali pri vzpostavljanju nove ža...
Milijon kilometrov s Fordom Transit Cust...