Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v okviru javne obravnave osnutka predloga interventnega zakona za nov režim delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) prejelo pripombe 20 deležnikov iz vrst javnosti ter pripombe resorjev v medresorskem usklajevanju. Na ministrstvu opozarjajo, da so pogledi teh dveh skupin diametralno nasprotni.

Ljubljana/Šoštanj, 29. oktobra (STA) - Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v okviru javne obravnave osnutka predloga interventnega zakona za nov režim delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) prejelo pripombe 20 deležnikov iz vrst javnosti ter pripombe resorjev v medresorskem usklajevanju. Na ministrstvu opozarjajo, da so pogledi teh dveh skupin diametralno nasprotni.

Z interventnim zakonom bi režim delovanja elektrarne spremenili v luči vse bolj nerentabilne proizvodnje elektrike v termo diviziji Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki jo sestavljata Teš in Premogovnik Velenje, in nezmožnosti nadaljnjega pokrivanja teh izgub.

Teš bi bil do zagotovitve nadomestnega vira za zagotavljanje daljinske toplote po novem namenjen ogrevanju za prebivalstvo in podjetja v Šaleški dolini. Režim, ki bi ga Teš zunaj skupine HSE opravljal kot javno gospodarsko službo, je predviden do konca leta 2029, za pokrivanje izgub pri tem početju je načrtovano za skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila.

V javni obravnavi, ki se je iztekla v nedeljo, so pripombe po pojasnilih ministrstva med drugim poslali akterji iz vrst energetike, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), lokalni akterji iz Šaleške doline, Slovenski državni holding (SDH) ter Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije. Obenem pa je ministrstvo prejelo pripombe resorjev v medresorskem usklajevanju zakonskega predloga.

Največ pripomb iz javne obravnave se po navedbah ministrstva nanaša na trajanje gospodarske javne službe. Tako deležniki iz vrst javnosti npr. predlagajo podaljšanje trajanja javne gospodarske službe do 31. decembra 2032, so na resornem ministrstvu poudarili v sporočilu za javnost.

Poudarjajo tudi potrebo po istočasnosti sprejemanja interventnega zakona skupaj z zakonoma o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, pri čemer bi morala biti vsebina skladna z načeli pravičnega prehoda. Nadalje se pripombe nanašajo na vključitev dodatnih socialnih določb in upoštevanje veljavnih pravic delavcev iz obstoječih kolektivnih pogodb.

Občine in združenja občin pa nasprotujejo vsebinam, ki se nanašajo na zagotavljanje alternativnih proizvodnih virov, in zahtevajo črtanje teh vsebin. V osnutku zakonskega predloga so namreč predvidene tudi obveznosti za velenjsko in šoštanjsko občini glede zagotovitve novega vira ogrevanja do konca leta 2029. Pripombe iz vrst javnosti se nanašajo tudi na fiksirano ceno toplote ter nakup premoga.

Nasprotno pa pripombe resorjev glede na začasno naravo zakona težijo k čim krajšemu trajanju gospodarske javne službe. Izpostavljajo tudi vprašanje dopustnosti posebnega in drugačnega režima oskrbe s toploto za odjemalce v Šaleški dolini glede na odjemalce v drugih občinah, zahtevajo dodatna pojasnila glede fiksirane cene toplote zgolj za prebivalce šaleške regije in ne tudi za ostale prebivalce, opozarjajo na nevarnost, da gre za nedovoljeno državno pomoč, ter zahtevajo dodatna pojasnila in analize glede povečanja izdatkov proračuna.

Pripombe iz javne obravnave in pripombe iz medresorskega usklajevanja so tako diametralno nasprotne, zato jih bo zelo težko uskladiti tako, da bi zadovoljili vse tiste, na katere se zakon nanaša, ugotavljajo na ministrstvu.

Tam obenem opozarjajo, da do danes niso dobili nobenega predloga alternativne rešitve, ki bi po eni strani zaščitila prebivalce in zaposlene ter po drugi omogočila nadaljnje poslovanje Teša in Premogovnika Velenje.

Na ministrstvu ob tem posebej poudarjajo, da je bil na podlagi podatkov, ki so jih pridobili od HSE in SDH, ter pogovorov z njima in ministrstvom za finance poleg sprejema interventnega zakona možen tudi scenarij, ki predvideva začetek postopka insolventnosti za Teš. "Na eni strani je torej skrb za prebivalke in prebivalce Šaleške doline, torej socialni vidik in zadovoljevanje osnovne potrebe - ogrevanja, ter na drugi strani insolventnost z vsemi nepredstavljivimi posledicami za prebivalce in zaposlene," so zapisali na ministrstvu, pristojnem za energetiko.

Tam pričakujejo in upajo, da bodo vsa vprašanja v nadaljnjih pogovorih, ki sledijo v naslednjih dveh tednih, ustrezno razčistili. Nekoliko jih je presenetilo, da zakonu trenutno najbolj nasprotujejo v lokalni skupnosti in v sindikatu delavcev v energetiki, se pravi ravno tisti, katerih interese skuša ta zakon zaščititi.

"Osnovni namen zakona je preprečiti začetek postopka insolventnosti, ki bi ogrozil dobavo toplote Šaleški dolini in seveda tudi delovna mesta v Tešu in Premogovniku Velenje," so zapisali. Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje je ob tem pripravljen in bo po zagotovilih ministrstva za naravne vire in prostor predvidoma v naslednjih dneh šel v javno obravnavo. Tudi zakon o prestrukturiranju Šaleške doline je v pripravi, so dodali.

Kritične pripombe GZS, kjer so predlagane rešitve ocenili kot veliko tveganje za državljane in gospodarstvo, pa po mnenju ministrstva izhajajo iz nerazumevanja vsebine in ciljev zakona. "Namen zakona ni zapiranje Teša ali povzročanje nestabilnosti na trgu električne energije. Ravno nasprotno, zakon omogoča nadaljevanje obratovanje Teša, ki bo ob proizvodnji toplote za Šaleško dolino proizvajal tudi elektriko kot stranski produkt," so pojasnili.

VIR: Tax Fin Lex