Z obnovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini želimo povečati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije CO2. Ocenjena vrednost prve faze projekta, ki je že v teku, znaša skoraj 24,8 milijona evrov brez DDV, pri čemer bo delež financiranja evropskega Sklada za pravični prehod izjemno visok, kar 96-odstoten.

Z obnovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini želimo povečati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije CO2. Ocenjena vrednost prve faze projekta, ki je že v teku, znaša skoraj 24,8 milijona evrov brez DDV, pri čemer bo delež financiranja evropskega Sklada za pravični prehod izjemno visok, kar 96-odstoten. Obnovili bomo skoraj 8 kilometrov omrežja, posodobili 9 toplotnih postaj in zgradili 65 internih toplotnih podpostaj. Projekt bo predvidoma zaključen v letu 2028, s čimer bomo zagotovili trajno, učinkovito, cenovno ugodnejše in okolju bolj prijazno ogrevanje.

Šaleška dolina se sooča s pomembno preobrazbo, saj po desetletjih uporabe premoga prehaja na bolj trajnostne vire energije. Obstoječi sistem daljinskega ogrevanja, ki je drugi največji v Sloveniji, že od leta 1959 oskrbuje več kot 12.000 odjemalcev. Zato je opuščanje rabe premoga zahteven in odgovoren proces. Podoba celotne regije, od gospodarstva do izobraževanja, zaposlovanja, okolja in socialnih razmer, bo po prestrukturiranju drugačna. Zaradi evropskih podnebnih ciljev je nujno potrebno postopno opuščanje premoga, kar bo vplivalo na celotno regijo. Cilj preobrazbe je vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije, zmanjšanje izgub in energetska sanacija stavb.

V sklopu prve faze preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, vrednost katere je 24.809.943,55 evra brez DDV, bomo obnovili ključne dele distribucijskega omrežja, izboljšali toplotne postaje in nadgradili infrastrukturo, kar bo pripomoglo k večji zanesljivosti sistema.

V okviru projekta bomo obnovili kar 7.896 metrov primarnega in magistralnega omrežja in posodobili 9 območij večstanovanjskih objektov. Vse to vključuje tudi obnovo 2.431 metrov sekundarnega omrežja ter nadgradnjo 9 toplotnih podpostaj (TPP) in 65 individualnih toplotnih postaj (ITP).

Prve korake smo izvedli že v letu 2021, ko smo začeli s posodobitvami toplotnih postaj s pripadajočim omrežjem. V letu 2024 smo že obnovili del magistralnega vročevoda v dolžini 246 metrov. V letih 2025 in prvi polovici leta 2026 je predvidena obnova 1.851 metrov primarnega in magistralnega omrežja ter tehnološka prenova toplotnih postaj. Pri tem bomo zagotovili tudi izgradnjo novih ITP in obnovo obstoječih toplotnih postaj, kar bo povečalo energetsko učinkovitost in zmanjšalo toplotne izgube.

Dinamika projekta je določena, vendar je njegova izvedba močno odvisna od države, predvsem pri sanaciji Šaleške in Kidričeve ceste. Če država ne bo hitro pristopila k projektu, celovita preobrazba sistema daljinskega ogrevanja ne bo mogoča. Po njihovih zagotovilih naj bi se obnova cest začela v prihodnjem letu.

Projekt ni zgolj naložba v infrastrukturo, ampak ima tudi pomemben okoljski učinek. Letni prihranki toplotne energije bodo znašali 21.368 MWh, od tega bo kar 19.583 MWh prihranka prinesla obnova vročevodov in 1.785 MWh obnova območij toplotnih postaj. Projekt bo tako pripomogel k zmanjšanju emisij CO2 za 6.196,72 tone letno, kar je pomemben korak k zelenim ciljem regije.

V Mestni občini Velenje redno spremljamo kakovost zraka. Poročilo za lansko leto je pokazalo, da koncentracije žveplovega dioksida (SO2) niso presegle mejnih vrednosti na nobenem od štirih merilnih mest, prav tako niso bile presežene vrednosti nobenega drugega onesnaževala. Velenje prav zaradi visoke priključenosti na daljinsko ogrevanje dosega boljše rezultate pri kakovosti zraka.

Prijazen pozdrav

VIR: Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje