Zeleni prehod danes ni več vprašanje izbire, ampak je nujnost, ob tem pa tudi priložnost za gospodarstvo – za nove storitve in proizvode. A obenem zahteva nove pristope, napredne rešitve in poglobljeno sodelovanje med vsemi deležniki. Inženiringi so tisti, ki povezujejo znanje, tehnologijo in izvedbo v celovite rešitve na področjih energetike, infrastrukture, industrije, mobilnosti in gradnje.

Ljubljana, 13. maj 2025 – Zeleni prehod danes ni več vprašanje izbire, ampak je nujnost, ob tem pa tudi priložnost za gospodarstvo – za nove storitve in proizvode. A obenem zahteva nove pristope, napredne rešitve in poglobljeno sodelovanje med vsemi deležniki. Inženiringi so tisti, ki povezujejo znanje, tehnologijo in izvedbo v celovite rešitve na področjih energetike, infrastrukture, industrije, mobilnosti in gradnje. Zato brez osrednje vloge inženiringa ni mogoče učinkovito uresničevati zelenega prehoda, so se strinjali udeleženci strokovnega posvet na temo vloge inženiringa pri zelenem energetskem prehodu. Dogodek je organiziralo Združenje za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS ZING) v okviru Dneva inženiringa.

»Vloga slovenskih inženirskih podjetij je pri zelenem prehodu lahko prebojna – če vam zagotovimo pogoje, v katerih se lahko razvijate, sodelujete in tekmujete z najboljšimi. Slovenija lahko s svojim znanjem in inovacijami ponudi rešitve, ki so ne le tehnično odlične, ampak tudi trajnostno usmerjene in družbeno odgovorne,« je v svojem uvodu poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Združenje za inženiring pri GZS ima pri tem posebno poslanstvo, saj združuje vodilna slovenska podjetja s področja inženiringa, ki izvajajo kompleksne domače in mednarodne projekte, hkrati pa aktivno deluje na področju strokovnega razvoja, zakonodajnega okvira, povezovanja s tujimi trgi in promocije slovenske inženirske odličnosti. Kot dodaja Nahtigal, združenje že dalj časa opozarja na pomen stabilnega investicijskega okolja, dolgoročne energetske politike in ustrezne projektne podpore za zeleni prehod. Izpostavila je tudi potrebo po »več mladih strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za delo v kompleksnih inženirskih projektih in ki razumejo digitalizacijo, trajnost in upravljanje tveganj,« kjer vidi pomembno vlogo združenja s sodelovanjem pri razvoju izobraževalnih programov, certificiranju strokovnjakov in spodbujanju vseživljenjskega učenja.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Andrej Rajh je poudaril ključno vlogo inženiringov pri infrastrukturnih projektih, zlasti v luči zelenega prehoda. Ta po njegovem mnenju ni mogoč brez njihovega znanja, saj prispevajo k razvoju zelenih tehnologij, novim delovnim mestom ter varnejšemu in udobnejšemu okolju. Posebej je izpostavil cestne in železniške projekte, kjer je naloga inženiringov vključevanje trajnostnih materialov, ekoloških rešitev in sodobnih tehnologij, da bodo »naši projekti družbeno sprejemljivejši in bodo imeli manjši vpliv na okolje.« Zaveda se predolgih zakonodajnih postopkov, perečega kadrovskega primanjkljaja ter potrebe po učinkovitejšem sodelovanju med vsemi deležniki.
Dr. Zoran Marinšek, častni predsednik Upravnega odbora Združenja za inženiring, je poudaril pomen klasifikacije inženiringa glede na področje delovanja in naravo poslovnega odnosa. Kot je pojasnil, podnebni cilji in zeleni prehod v ospredje postavljajo pomen ekosistemskega pristopa in povezovanja deležnikov. Na področju tehnologij se razvoj usmerja predvsem v tehnološki inženiring, kjer ima ključno vlogo razvojni inženiring kot del investicijskega cikla. Zeleni prehod predstavlja priložnost za vzpostavljanje novih tehnoloških rešitev, poslovnih povezav ter razvoj inovativnih poslovnih modelov trženja in prodaje.
Predsednik Upravnega odbora ZING dr. Boštjan Strmčnik vidi za dejavnost inženiringov izjemno veliko priložnosti. Kot je izpostavil, prinašajo tehnološki napredek ter nove tehnologije in paradigme, kot so digitalizacija, elektromobilnost, težnje po trajnostnem razvoju (krožno gospodarstvo) ter enormni pričakovani porast stopnje elektrifikacije spremenjeno delovanje družbe in skupnosti. Poudaril je povečan pomen odgovornosti in usklajenosti v procesih strateškega načrtovanja in odločanja pa tudi v izvedbenih fazah, kjer sodelujejo inženiringi. Dotaknil se je tudi kadrovske problematike, pri čemer pa »ne gre zgolj za število, temveč tudi za profil. Potrebujemo široko izobražene in fleksibilne kadre. Permanentno učenje je nujno.«
Družbe v dejavnosti izvedbenega inženiringa so v 2023 izkazale nadpovprečne rezultate, je povedal mag. Aleš Dremel, direktor GZS-ZING, in dodal, da so ustvarile kar 2,6 milijarde evrov celotnih prihodkov in 2,5 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Dodana vrednost na zaposlenega (69,7 tisoč evrov) je v enem letu porasla za 17,2 odstotka, ob rasti števila zaposlenih za 6,3 odstotka. »Število zaposlenih se je v 2023 povečalo na najvišjo zgodovinsko vrednost - na 8.086 tisoč zaposlenih (po delovnih urah),« je poudaril Dremel. EBITDA se je na račun višje dodane vrednosti povečala za 40 odstotkov oz. za 62,9 milijona evrov. Stroški dela pa so zrasli za 16,6 odstotka. EBITDA marža se je tako zvišala na 9,0 odstotka in je bila višja od dolgoročnega petletnega povprečja (8,2 odstotka).
Inženiringi  v investicijskih procesih sodelujejo v vseh fazah gradnje od priprave investicijske in projektne dokumentacije do izvedbe, je povedal mag. Vekoslav Korošec, predsednik Strateškega sveta GZS za energetski prehod ter dodal, da je »energetski prehod v ogljično nevtralno družbo eden najzahtevnejših projektov v Sloveniji, ki zahteva kompetentne kadre, ki bodo projekte izvedli.« Velik izziv za inženiringe je implementacija novih tehnologij na področju obnovljivih virov (OVE), hranilnikov energije in tehnologijah, ki bodo nadomestile fosilne vire (npr. zeleni vodik). »Za povečan delež porabe električne energije zaradi zamenjave fosilnih goriv z OVE (toplotne črpalke, e-mobilnost) moramo nadgraditi prenosna omrežja in še posebej distribucijska omrežja in sisteme vodenja (pametna omrežja). Inženiringi s svojimi storitvami in uvajanjem novih tehnologij ne prispevajo samo k ciljem zelenega prehoda (ogljična nevtralnost), temveč prispevajo k novim delovnim mestom z visoko dodano vrednostjo na področju storitev, industrije in gradbeništva. Inženiringi z 'Akademijo gradbenih investicij' (AGI), ki deluje v okviru GZS pomembno prispevamo k izobraževanju kadrov, brez katerih si ne moremo predstavljati učinkovitega prehoda v ogljično nevtralno družbo,« je še dodal.
»Pomen industrije za slovenski BDP je nadpovprečno velik. Predstavlja specifiko Slovenije, ki je ne smemo spregledati,« je poudarila mag. Petra Prebil Bašin, direktorica GZS-Združenja papirne in papirno predelovalne industrije ter Združenja kovinskih materialov ter nekovin. Opozorila je, da je konkurenčnost slovenske industrije, ki je zelo izvozno usmerjena, tesno vezana na cene energije, ki so bile v Sloveniji dolgo prednost, a so se »po energetski krizi 2022-23 povsem izgubile in postavljajo Slovenijo v segmentu največjih porabnikov energije med države z najvišjo ceno energije v EU. Tako se zdaj dogaja, da slovenska energetsko intenzivna podjetja niso konkurenčna niti znotraj EU, kaj šele v drugih delih sveta.« Po anketi GZS o investicijah in zelenem prehodu v industriji se podjetja zavedajo pomena razogljičenja in že izvajajo konkretne projekte. Zeleni prehod je postopen in odvisen od posameznega podjetja. Ključni izzivi ostajajo financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljenja, zakonodaja, umeščanje v prostor, pomanjkanje kadra in razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Podjetja stavijo na hibridne tehnologije, ki bodo omogočale uporabo različnih virov in energentov (t. i. multi fuel tovarne). Pomemben izziv na poti k brezogljičnosti so tudi nerazvite tehnologije ter alternativni viri nizkoogljične energije, njihova cena ter omejenost virov.

Osem inženiring podjetij je na predstavilo svoja razvojne in inovativne projekte, ki so jih implementirali v praksi v Sloveniji in tujini.

Na okrogli mizi v okviru posveta so sogovorniki razpravljali o vlogi inženiringov v luči poslovnih priložnosti in izzivov, krepitvi sodelovanja med inženiringi in investitorji pri investicijskih in tehnoloških projektih ter možnih rešitvah za bolj uspešno izvedbo inženirskih projektov, promociji domačega znanja, pridobivanju referenc na domačih in mednarodnih projektih ter krepitvi odličnosti inženiring podjetij.

Po mnenju dr. Boštjana Strmčnika kadri ostajajo velik izziv, obstajajo pa še drugi, kot na primer preveč raznolika razpisna dokumentacija ali pomanjkanje interdisciplinarnih znanj. Ključno bo vlaganje v razvoj in sistem stalnega usposabljanja. Mlade generacije so dobro izobražene – zdaj jih je treba pritegniti, navdušiti in pripraviti na praktične izzive. Ob tem je izpostavil nujnost interdisciplinarnosti znanj. Tehnične poklice je treba bolj promovirati, saj potrebujejo večjo družbeno prepoznavnost. Inženiring kot panoga ostaja raznolika – ni vse start-up, je pa prihodnost v večji dostopnosti in priljudnosti.

Gregor Rome, podsekretar v Sektorju za rabo energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je poudaril, da je Slovenija že v prejšnjem zakonodajnem okviru naredila pomembne korake na področju obnovljivih virov – med drugim je vzpostavila enotno točko za OVE, ki investitorjem pomaga pri pridobivanju dovoljenj. V novem paketu direktiv prihaja še enotna točka za učinkovito rabo energije, kjer Slovenija sodi med pionirje v Evropi. Cilj je olajšati pot skozi slovensko regulativo vse do pridobitve gradbenega dovoljenja. Rome opozarja na priložnosti za inženiringe, a tudi na pasti – številni posamezniki se projektov lotevajo brez ustreznega znanja. Tudi Rome poudarja pomen interdisciplinarnega pristopa pri umeščanju projektov v prostor. Pogosto je sicer inženirski del dobro zasnovan, a projekt obstane, ker ga lokalna skupnost ne sprejme. Zato je še kako pomembna komunikacija z lokalnim okoljem.

Dr. Uroš Kerin, pomočnik direktorja za upravljanje s sredstvi in projekti ter vodja diagnostično-analitskega centra pri ELES, opozarja na potrebo po boljšem sodelovanju med investitorji in izvajalci. Kot pravi, je pri razvoju premalo poudarka na mehkih veščinah in družbeni komponenti – tudi zato, ker so v inženiringih pretežno zaposleni 'naravoslovni' kadri. Tudi sam izpostavlja pomen komunikacije: »Slovenci govorimo isti jezik, a pogosto različno razumemo iste pojme.« Izboljšati je treba razumevanje med strokovno in širšo javnostjo, zlasti pri umeščanju v prostor. Pomembno je ločevati med kritiko iz vsebine in nasprotovanjem zgolj zaradi nasprotovanja. Ključno je okrepiti medčloveške odnose, a brez zanemarjanja inženirskih kompetenc.

Uroš Blažica, vodja GIZ distribucije električne energije in predsednik uprave Elektro Primorska, poudarja, da nove tehnologije prinašajo potrebo po pametnih omrežjih in naprednem upravljanju z energijo. Spomni na žled, ko smo bili na robu razpada elektroenergetskega sistema. Od takrat so bili izvedeni številni ukrepi – danes verjame, da smo bistveno bolj odporni. Čeprav se uvajanje pametnih komponent pospešuje, predvsem na strani odjemalcev, omrežja še niso na ravni, da bi se v realnem času odzivala na spremembe v okolju. Ključen naslednji korak vidi v modernizaciji transformatorskih postaj in vključevanju sistemskih storitev tudi na distribucijski ravni, ne le na prenosnem omrežju. Pravi, da so ambiciozni cilji zelenega prehoda pomembni, a ostaja odprto vprašanje, ali bomo zmožni prehod izvesti tako hitro, kot si želimo.

Mag. Marija Čebular Zajc z Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport vidi pomembno priložnost za inženiring podjetja na presečišču zelenega in digitalnega prehoda – predvsem na področjih pametnih mest, samooskrbe, industrijskega inženiringa ipd. Razprava je pokazala, da glavni izziv niso finančni viri, temveč kader – primanjkuje strokovnjakov, ki znajo pametne rešitve spraviti v prakso. Izpostavila je dva vzvoda, ki jih ima na razpolago ministrstvo, in sicer neposrednega, kjer so država in občine naročniki prek javnih naročil, in posrednega prek različnih javnih razpisov. Inženiring ima po njenem osrednjo vlogo skozi celoten investicijski cikel – od zasnove do izvedbe. Industrija nastopa kot naročnik in hkrati kot razvojni partner. Ključ do uspeha vidi v tesnem sodelovanju med državo, industrijo in ponudniki storitev.

Razpravo je ob koncu povzel direktor GZS ZING mag. Aleš Dremel z besedami: »Inženiringi smo pomembni pri investicijskih procesih. Energetski prehod potrebuje interdisciplinarne kompetenčne kadre, ki bodo obvladali implementacijo novih razvojnih tehnologij na področju obnovljivih virov. Inženiringi prispevajo k ciljem zelenega prehoda ter ustvarjanju novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. AGI, ki deluje v okviru GZS, pomembno prispeva k izobraževanju kompetenčnih kadrov.«

***
Dan inženiringa je osrednji strokovni dogodek, posvečen problematiki izvedbenega inženiringa. Združenje za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije združuje vodilna slovenska podjetja s področja inženiringa, predvsem izvedbenega inženiringa, ki igrajo ključno vlogo pri tehnološkem preboju slovenskega gospodarstva ter pri povezovanju raziskovalne dejavnosti, industrije in gradbeništva.