Evropska komisija je posodobila interaktivni zemljevid, na kateremu predstavlja primere naložb in reform, ki jih države članice izvajajo s pomočjo evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Na zemljevid je dodala tudi nove primere projektov slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost.

Evropska komisija je posodobila interaktivni zemljevid, na kateremu predstavlja primere naložb in reform, ki jih države članice izvajajo s pomočjo evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Na zemljevid je dodala tudi nove primere projektov slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost.

Ob tokratni posodobitvi zemljevida so bili med drugimi na novo dodani sledeči primeri projektov iz Slovenije:

• Gradnja distribucijskih transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja za obdobje 2023–2026 za področje oskrbe Elektro Gorenjska;
• Energetska sanacija objekta Slovenskega narodnega gledališča Maribor;
• Energetska prenova treh objektov znotraj Arboretuma Volčji potok;
• Obnova objektov muzejskega območja Stara železarna Ravne na Koroškem;
• Razširitev obrtne cone Trebnje z umestitvijo krožnega križišča na regionalni cesti Trebnje–Mokronog;
• Nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije za Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani;
• Projekt Znanstveno-raziskovalnega središča Koper - Nevro vidiki motoričnega učenja v popolnoma potopitvenem okolju navidezne resničnosti (VirtuaLearn);
• Projekt Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana - Digitalno je zmagovalno;
• Stanovanja Podbreznik v Novem mestu;
• Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev.

Na zemljevidu je trenutno predstavljenih več kot 270 primerov slovenskih projektov, ki se izvajajo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

NOO je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je največji del finančnega svežnja za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19 - NextGenerationEU.

VIR: Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost