Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije (EZS) sta na skupni novinarski konferenci predstavili kratkoročne možnosti za znižanje stroškov električne energije največjim porabnikom v energetsko intenzivni industriji. EZS je prikazala primerjalno analizo končnih cen električne energije za podjetja v Sloveniji.

Ljubljana, 7. julij 2025 – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije (EZS) sta na skupni novinarski konferenci predstavili kratkoročne možnosti za znižanje stroškov električne energije največjim porabnikom v energetsko intenzivni industriji. EZS je prikazala primerjalno analizo končnih cen električne energije za podjetja v Sloveniji. Medtem ko imajo manjši in srednji poslovni odjemalci v Sloveniji relativno ugodnejše cene elektrike od povprečja EU, so te za energetsko intenzivna podjetja manj konkurenčne. GZS je za Vlado RS pripravila tudi predlog mehanizma pomoči elektrointenzivnim podjetjem, ki je v skladu z novim okvirom EU za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF).

Primerjalna analiza cen oskrbe z električno energijo v Sloveniji


Generalni direktor GEN energije in član Upravnega odbora EZS dr. Dejan Paravan je predstavil primerjalno analizo cen oskrbe poslovnih odjemalcev z električno energijo v Sloveniji. »Slovenska podjetja v najbolj zastopani porabniški skupini ID (od 2.000 do 19.999 MWh) so imela v letu 2024 nižje končne cene od povprečja EU kot tudi nižje cene od Nemčije.« Medtem ko imajo manjši poslovni odjemalci (obrtniki in mala podjetja) v Sloveniji relativno ugodnejše cene elektrike od povprečja EU, so te za večje industrijske odjemalce manj konkurenčne. Predvsem v največji porabniški skupini IF (70.000 – 149.999 MWh), kamor sodijo energetsko intenzivna podjetja, podatki EUROSTAT kažejo, da so povprečne končne cene v Sloveniji višje od evropskega povprečja za dobrih 20 %. To gre pripisati trem ključnim dejavnikom:

1. strategiji »zaklepanja« cen (nakup na dnevnem trgu ALI nekaj let vnaprej) – to pomeni, da so večji industrijski odjemalci zakupili električno energijo v trenutku relativno višjih cen;
2. razlikam pri prispevkih in dajatvah po državah EU. Prispevki in dajatve so bili v Sloveniji celotno analizirano obdobje 2019–2024 najnižji, ampak so v ostalih državah v energetski krizi bistveno bolj padli kot pri nas;
3. Slovenija se nahaja v delu Evrope, kjer so veleprodajne cene na enotnem evropskem trgu višje od povprečja EU (Italija, jugovzhodna Evropa).

»Imamo tudi najbolj ugodne končne cene električne energije v primerjavi s sosednjimi državami, z izjemo največje uporabniške skupine IF (70.000 – 149.999 MWh), ki vključuje energetsko najbolj intenzivno industrijo, kjer so bolj ugodne cene v Avstriji in Italiji,« pojasnjuje Paravan in dodaja: »Poleg tega omrežnina ostaja primerjalna prednost slovenskega gospodarstva, pri čemer velja poudariti, da učinek nove omrežninske reforme še ni ustrezno zajet v podatkih za leto 2024, saj se je omrežnina spremenila šele v zadnjih mesecih leta 2024.«

Dobavitelji električne energije predlagajo kratkoročne ukrepe za lažje prilagajanje podjetij tržnim razmeram 

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je izpostavil več ukrepov, s katerimi lahko dobavitelji podjetjem pomagajo pri učinkovitejšem ravnanju s stroški električne energije.

Prvi predlog je izboljšano informiranje gospodarstva in pomoč pri odločanju o izbiranju pravilnega trenutka nakupa. Dobavitelji odjemalce redno obveščajo preko spletnih portalov, tedenskih poročil, dogodkov v živo, komunikacij pogodbenih skrbnikov in elektronskih sporočil. Da bi bilo informiranje še bolj učinkovito, Sekcija SVDEE pri EZS predlaga organizacijo dodatnih tematskih dogodkov skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) z osredotočenostjo na gibanje cen na trgu in osveščanju podjetij glede pomena pravočasnega odzivanja na tržne spremembe.

Druga možnost so zakupi električne energije za daljše časovno obdobje, na primer za tri leta vnaprej. »Triletne pogodbe dobave električne energije po fiksni povprečni ceni omogočajo večjo predvidljivost stroškov za odjemalce. Ker terminske cene z leti padajo, odjemalci s povprečenjem cene v triletnem obdobju dosežejo nižjo ceno že v prvem letu dobave.«

Tretja možnost, ki je primerna predvsem za odjemalce z zelo visoko ceno zaradi nakupa energije v času energetske krize, je dodatni zakup energije z obstoječim dobaviteljem za eno ali dve leti v naprej ter »povprečenje« cene že od 1. avgusta 2025 dalje. S tem se lahko že v letošnjem letu doseže učinek znižanja cene. Ta rešitev je primerna predvsem za posamične primere in terja individualno obravnavo.

Roudi je opozoril še na korenite strukturne spremembe na trgu, katerim smo priča zaradi vse večjega deleža obnovljivih virov energije. Te spremembe terjajo prilagajanje na strani odjemalcev, obenem pa odpirajo tudi nove priložnosti:

• premike proizvodnje v čas nizkih cen (npr. ponoči, v čas sončnih ur ali ob vikendih), kjer je to mogoče,
• naložbe v hranilnike energije, kar omogoča tudi nov razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) s podporo 17 mio EUR,
• uporabo sistemov za upravljanje z energijo (EMS).

GZS poziva k sprejemu dolgoročnih ukrepov za energetsko intenzivno industrijo 

»Cene energentov so v Evropi povsem nekonkurenčne v primerjavi s cenami v ZDA in na Kitajskem. Potem ko so v preteklosti v Sloveniji veljale kot konkurenčna prednost slovenskega gospodarstva, so se razmere po energetski krizi 2022/23 bistveno spremenile,« je povedala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal in dodala, da je »analiza cen električne energije pokazala, da ima Slovenija v primerjavi s povprečnimi cenami EU v segmentu največjih porabnikov elektrike (> 70.000 MWh letne porabe) manj konkurenčne cene. Ob tem v tej analizi še ni upoštevana porast cen omrežnine, ki so jo bili ti odjemalci deležni s 1. 10. 2024, kar pa prispeva k višji končni ceni.«

Veliko držav članic EU zato že aktivno podpira industrijo z različnimi mehanizmi, medtem ko smo v Sloveniji zdaj prišli do odločitve, da je to potrebno storiti tudi pri nas. Nahtigal je izpostavila novo pobudo GZS za oblikovanje mehanizma prodaje električne energije po stroškovni ceni za energetsko intenzivno industrijo. »Zelo sem vesela, da je vlada prisluhnila naši pobudi. Takšen mehanizem bi omogočil dolgoročno reševanje konkurenčnosti cen energije in posledično pomagal ohraniti proizvodna delovna mesta,« je dejala. Ukrep bi bil namenjen primarno podjetjem v energetsko intenzivni industriji pod določenimi pogoji in kriteriji za upravičenost. Po prvih ocenah bi šlo pri tem za prodajo električne energije pod pogoji sheme v skupni količini 1 TWh energije, kolikor jo potrebujejo energetsko intenzivna podjetja. Takšen mehanizem je skladen tudi z novim okvirom za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF), ki ga je Evropska komisija sprejela 25. junija letos. V namen vzpostavitve mehanizma bo sklicana strokovna delovna skupina s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki bo čez poletje preučila vse možnosti, da mehanizem zaživi že s 1. januarjem 2026, podrobnosti pa bodo znane naknadno, je še pojasnila.

Nahtigal je poudarila tudi, da se GZS skupaj z MOPE zavzema za to, da se do leta 2030 podaljša Uredba o nadomestilu zaradi posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov, ki jo je zdajšnja vlada uvedla za 3-letno obdobje, in se letos izteka. Takšno podporo do 2030 so druge države članice zagotovile svojim energetsko intenzivnim industrijam.


Do konca avgusta bo GZS v sodelovanju z EZS, MOPE in ELES-om preučila tudi predlog novega modela omrežnine, ki ga je nedavno pripravila Agencija za energijo, in se nanj odzvala skupaj z omenjeni akterji. 

VIR: GZS