Slovenski oceanski jadralec Uroš Kraševac se je v nedeljo, 21. septembra, že drugič podal na legendarno solo regato Mini Transat 2025. Tokrat svojemu jadralskemu podvigu dodaja posebno poslanstvo - ozaveščanje o pljučni hipertenziji, bolezni pljuč in srca, ki bolnikom jemlje sapo že ob najmanjšem naporu.

Les Sables d'Olonne (Francija), 21. september 2025 - Slovenski oceanski jadralec Uroš Kraševac se je v nedeljo, 21. septembra, že drugič podal na legendarno solo regato Mini Transat 2025. Tokrat svojemu jadralskemu podvigu dodaja posebno poslanstvo - ozaveščanje o pljučni hipertenziji, bolezni pljuč in srca, ki bolnikom jemlje sapo že ob najmanjšem naporu.

Mini Transat velja za enega najzahtevnejših jadralskih izzivov na svetu. Vsak jadralec mora sam, brez zunanje pomoči, prečkati Atlantik na le 6,5 metra dolgi jadrnici - brez naprednih navigacijskih sistemov in brez stika z zunanjim svetom.

"Z Ashiko II sva pripravljena na novo pot čez Atlantik. Tokrat si želim, da pljuča na jadru pritegnejo pozornost širše javnosti. Želim, da se nikomur, ki zboli za to še vedno premalo poznano boleznijo, več ne bi zgodilo, da bi dobil napačno diagnozo ali napačno zdravljenje," je pred štartom povedal Uroš Kraševac.

Pljučna hipertenzija - življenje brez sape

Povezavo med jadranjem in boleznijo pojasnjuje Tadeja Ravnik, predsednica Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije: "Pljučna hipertenzija je zelo zahtevna bolezen z nespecifičnimi simptomi. Bolnikom jemlje sapo že pri osnovnih opravilih. Tako kot Uroš na svoji jadrnici potrebuje pravi veter, da bo dosegel cilj, tudi bolniki potrebujejo pravočasno diagnozo in ustrezno zdravljenje, da lahko zadihajo s polnimi pljuči. Hvaležni smo, da je Uroš svojo drugo udeležbo na Mini Transatu posvetil prav naši skupnosti."

Osrednji simptom bolezni je težka sapa, ki se pojavlja že ob manjšem naporu, ob napredovanju bolezni pa tudi v stanju mirovanja. Spremljajo jo omotica, modre ustnice, bolečine v prsnem košu, otekle noge itn. Ko bolezen napreduje, zasledimo tudi pogoste izgube zavesti in izkašljevanje krvi. Ker so simptomi zelo atipični, jo zlahka zamenjamo za astmo, KOPB ali postkovidnimi simptomi. Diagnosticiranje pljučne hipertenzije lahko tako včasih traja tudi več mesecev ali celo leta. "Ozaveščanje je ključno - tako med laično kot strokovno javnostjo. Samo tako lahko bolniki pridejo do prave diagnoze pravočasno in se izognejo slabi prognozi, ki pogosto vodi v presaditev pljuč, včasih tudi srca ali celo v smrt," še dodaja Tadeja Ravnik.

Mini Transat kot priložnost za mednarodno povezovanje

Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije je aktivni član evropskega združenja PHA Europe, ki si prizadeva za zgodnejše prepoznavanje bolezni, dostop do strokovne podpore in povezovanje bolnikov, njihovih družin ter zdravnikov. "Urošev nastop na Mini Transatu je priložnost za krepitev mednarodnega sodelovanja pri ozaveščanju o pljučni hipertenziji tudi znotraj PHA Europe. Predvsem pa pomembna priložnost, da sporočilo doseže povsem novo občinstvo - navdušence nad športnim jadranjem in vse, ki spremljajo regato Mini Transat. S tem aktivno prispevamo k našemu skupnemu poslanstvu - da vsak posameznik vsaj enkrat sliši za pljučno hipertenzijo," dodaja Tadeja Ravnik.

Čez Atlantik brez naprednih navigacijskih sistemov

Mini Transat je solo transatlantska regata, namenjena plovilom razreda Mini 6.50, ki so razvita predvsem za oceansko regatno jadranje. Regata poteka že od leta 1977, tekmovalci pa sami prejadrajo približno 4.000 navtičnih milj v dveh etapah: iz Les Sables d'Olonne (Francija) do Kanarskih otokov, nato pa čez Atlantik do Karibov (Guadeloupe).

Jadrnice razreda Mini 6.50 so dolge le 6,5 metra, a izjemno zmogljive zaradi lahke konstrukcije in razmerja med površino jader in težo. Kabine so povsem osnovne - brez postelje, kuhinje ali udobja - namenjene zgolj shranjevanju opreme in preživetju na oceanu.

Ključna pravila regate določajo, da jadralci nimajo naprednih navigacijskih sistemov - uporabljajo zgolj GPS za določitev pozicije, klasične navigacijske karte in kompas. Na oceanu so brez zunanje pomoči, stik z zunanjim svetom je dovoljen le prek VHF postaj. Avtopilot je sicer dovoljen, a vse ostalo je v rokah jadralca.

Uroš Kraševac se je na Mini Transat podal že drugič. Prvič je regato prejadral leta 2023 in dosegel odlično peto mesto med 31 jadrnicami v kategoriji prototipov.

O projektu Misija Brez sape

Udeležba Uroša Kraševaca na Mini Transatu je del širšega projekta Misija Brez sape, ki povezuje športne dosežke z ozaveščanjem o pljučni hipertenziji. V okviru projekta sta junija letos Jona in Luka Kobler postavila nov Guinnessov rekord v najdaljši prejadrani razdalji v dvoje z jadrnico tipa dinghy - brez pomoči in brez dotika kopnega.

VIR: Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije