Ljubljana, 25. september 2025 – Državni svet Republike Slovenije je na pobudo skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Lotričem odločal o Predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-I), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 113. izredni seji 18. septembra 2025. Državni svetniki so predlog odložilnega veta podprli z 28 glasovi ZA (in brez glasu proti).

Ljubljana, 25. september 2025 – Državni svet Republike Slovenije je na pobudo skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Markom Lotričem odločal o Predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-I), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 113. izredni seji 18. septembra 2025. Državni svetniki so predlog odložilnega veta podprli z 28 glasovi ZA (in brez glasu proti). 

Pred sejo Državnega sveta RS je potekala izredna seja pristojne Komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki je predlog odložilnega veta soglasno podprla. 

Podpisniki predloga odložilnega veta so izpostavili sporno določbo 3. člena ZODPol-I, ki med temeljne naloge Generalne policijske uprave uvršča izvajanje nalog prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči, medbolnišničnih helikopterskih prevozov in prevozov novorojenčkov v inkubatorjih z zrakoplovi policije. Po njihovem prepričanju gre za rešitev, ki je sistemsko in ustavnopravno vprašljiva, saj odstopa od ureditve nujne medicinske pomoči kot integralnega dela javne zdravstvene službe, za katero je odgovorno Ministrstvo za zdravje. Izvajanje HNMP se namreč prenaša v pristojnost policije kot organa organizirane državne prisile, katerega temeljna naloga je zagotavljanje javnega reda in miru. Na pravno in sistemsko neskladje s temeljnimi določbami Zakona o zdravstveni dejavnosti ter z načelom resorne pristojnosti po Ustavi je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, vendar njena mnenja in opozorila niso bila upoštevana.

Zahteve Sekcije reševalcev v zdravstvu, ki deluje pod okriljem Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, ter Sekcije za urgentno medicino Slovenskega zdravniškega društva, da mora HNMP temeljiti na namenskih helikopterjih in ločenih bazah, po vzoru tujih praks, prav tako niso bile upoštevane.

Državni svet opozarja, da HNMP ni dopustno enostransko in trajno prenašati med temeljne naloge Generalne policijske uprave brez poglobljenega strokovnega razmisleka, sodelovanja zdravstvene stroke in ustrezne podlage v pravni ureditvi javnega zdravstva. Takšna ureditev bo povzročila neusklajenost med resorjem za notranje zadeve in zdravstvenim resorjem ter lahko resno ogrozila učinkovitost izvajanja HNMP in položaj vseh vpletenih, tako na strani uporabnikov kot izvajalcev. 
Izrecna umestitev te naloge med temeljne policijske naloge ustvarja nevarnost, da bo njeno izvajanje – če že ne pravno, pa dejansko – podrejeno policijski hierarhiji, prioritetam, proračunskim omejitvam in operativni logiki, namesto potrebam zdravstvene stroke. Nevarnost razcepljenosti odgovornosti, financiranja in nadzora ter možnost konflikta med medicinskimi in policijskimi nalogami lahko ogrozi življenja, zmanjšuje učinkovitost policije, ruši zaupanje javnosti v zdravstveni sistem in odvrne ljudi od iskanja pomoči, saj bodo oboleli ali poškodovani morda v strahu pred kazenskim ali prekrškovnim postopkom ob uporabi helikopterskega reševanja.

Državni svetniki so nadalje opozorili, da gre pri obravnavani zakonodajni rešitvi za nadaljevanje trenda nesistemskih in zakonsko spornih rešitev na področju HNMP. Namesto celovite ureditve v zdravstveni zakonodaji (npr. ustanovitve posebne službe v zdravstvenem resorju z jasnim financiranjem in kadrovskimi normativi) se z ZODPol-I znova posega po parcialni rešitvi, tokrat znotraj zakonodaje, ki ureja organiziranost in delo v policiji. Podpisniki predloga menijo, da takšna praksa urejanja tako pomembnega področja ni ustrezna. Sprejeta rešitev ne predstavlja zgolj manjše pomanjkljivosti, temveč sistemsko in strokovno vprašljivo ureditev, ki ustvarja pravno negotovost in ogroža učinkovitost delovanja ene od ključnih javnih služb.

Državni svetniki so opozorili tudi na stališča Policijskega sindikata Slovenije, ki izpostavlja še druge sporne rešitve v zakonu. Problematična je uvedba obveznega obdobnega preverjanja znanja policistov (97.a člen) v povezavi z novo ureditvijo 61. člena, ki generalnemu direktorju policije nalaga obvezni odvzem pooblastil policistu, če trikrat ne opravi preverjanja znanja. Doslej je bil to fakultativen ukrep, ki je omogočal presojo okoliščin primera, po novem pa bo to pomenilo odpoved delovnega razmerja.

Takšna ureditev pomeni nesorazmeren in neutemeljen poseg v pravice zaposlenih, saj Vlada kot predlagateljica ZODPol-I ukrepa ni utemeljila z nobeno konkretno analizo, strokovno podlago, oceno tveganja ali dosedanjimi izkušnjami, ki so jo vodile do navedene odločitve. Poleg tega zakonske rešitve niso bile usklajene s socialnimi partnerji, Policijski sindikat Slovenije pa je bil izključen iz razprave na seji matičnega odbora Državnega zbora. 

Državni svetniki ocenjujejo, da ZODPol-I bistveno posega v pravice zaposlenih v policiji, v njihovo zaposlitveno varnost in uvaja sistemsko nestabilnost, saj lahko vodi v množične odpovedi delovnih razmerij policistom, kar je za varnostni sistem RS dolgoročno izredno škodljivo. Navedenim opozorilom je izrecno podporo izrazila tudi Interesna skupina delojemalcev v svojem stališču k predlogu odložilnega veta.

Upoštevajoč vse navedeno, je Državni svet sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-I) in ga pozval, da ob ponovnem glasovanju zakonsko novelo zavrne.