Peto največje gospodarstvo na svetu se sooča s pojavom, ki ga je skorajda pozabilo

ISR Inštitut za strateške rešitve (ISR)

26. 9. 2025 - Pretekle dni se minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, na čelu gospodarske delegacije, ki sta jo organizirala SPIRIT Slovenija in Gospodarska zbornica Slovenije, mudi na Expu 2025 v Osaki z namenom privabljanja naložb ter vzpostavljanja poslovnih vezi in stikov z japonskimi tehnološkimi giganti. Blagovna menjava med državama je v porastu in je lani dosegla 251 milijonov evrov, Slovenija pa na Japonsko izvaža farmacevtske izdelke, merilne instrumente in vozila, uvozi pa predvsem elektronske naprave in drugo visokotehnološko opremo.

Obisk sovpada z obdobjem, ko se japonsko gospodarstvo po več kot treh desetletjih stagnacije znova krepi. Po poku borznega in nepremičninskega balona v devetdesetih letih je država zapadla v deflacijsko past, v kateri so cene in plače dolgo časa stagnirale ali celo padale. Gospodinjstva so odlagala nakupe v pričakovanju nižjih cen, podjetja so zadrževala naložbe, kar je zaviralo rast, dušilo inovacije in krčilo zaposlovanje. Bank of Japan (BOJ) pa je z negativnimi obrestnimi merami zaman skušala spodbuditi gospodarstvo. Vsak poskus okrevanja se je končal z novim zastojem, kar je mnoge ekonomiste prepričalo, da država preprosto ne more več najti nekdanjega zagona. Izraz »izgubljena desetletja« se je zasidral v kolektivni spomin Japoncev ter postal opomnik, kako hitro se lahko visoka pričakovanja razblinijo v dolgotrajno otopelost.

Bo tokrat drugače?
Japonska je v preteklosti večkrat doživela kratkotrajne skoke cen, ki so jih povzročili zunanji dejavniki, kot so dražja nafta ali višji davki. Leta 2022 pa je inflacija prvič vztrajno presegla dva odstotka, sprva zaradi dražjega uvoza in depreciacije jena. Danes rast cen poganja predvsem dogovor med podjetji in sindikati o višjih plačah. Po podatkih zavarovalnice Coface, so se leta 2023 plače na Japonskem povečale za 3,6 odstotka, v letih 2024 in 2025 pa za več kot 5 odstotkov, kar predstavlja pomemben premik v državi, kjer je bila dolgo časa prednost dana varnosti zaposlitve pred višino dohodka. Višje plače ne krepijo le kupne moči in domače porabe, ampak pomenijo začetek širšega reflacijskega cikla, ki po desetletjih deflacije prvič znova utira pot k bolj zdravi dinamiki rasti plač, cen in naložb.

»Japonska je na zgodovinskem razpotju,« pravi Junyu Tan, ekonomist pri Coface. Nadaljevanje reflacije je po njegovih besedah odvisno predvsem od tega, ali bodo podjetja zmožna rast plač podpreti z vlaganji v višjo produktivnost. »Brez tega Japonski grozi ponoven zdrs v deflacijsko past.«

Podjetja, ki so še pred leti posedala na kapitalu, danes pospešeno investirajo v avtomatizacijo, polprevodniško industrijo in zeleni prehod. Med letoma 2021 in 2024 je povprečna letna rast naložb dosegla 9,1 odstotka, v tekočem proračunskem letu pa Coface napoveduje dodatnih 6,7 odstotka rasti. Val investicij ustvarja vtis, da se je motor gospodarstva po dolgem zatišju znova začel prebujati.

Zmagovalci in poraženci
Nova dinamika ustvarja jasne razlike med podjetji. Veliki izvozniki, zlasti avtomobilski in elektronski koncerni, žanjejo rekordne dobičke. Pomaga jim šibek jen, pa tudi globalno povpraševanje po hibridnih vozilih. Dobički v teh panogah so se več kot podvojili v primerjavi z obdobjem pred pandemijo covida-19, kar poleg močnega globalnega povpraševanja podpira tudi vračanje proizvodnje. Toda to pospeševanje bi lahko oslabila rast ameriških carin in okrepitev jena, opozarja Tan. Tudi domače panoge, kot sta gostinstvo in transport, doživljajo razcvet. Njihovi dobički rastejo na krilih večje domače potrošnje in porasti vhodnega turizma. Pri številnih ponudnikih storitev se je oblikoval ugoden krog rasti plač in cen, ki jim omogoča zviševanje cen brez upada povpraševanja, s čimer lažje blažijo pritisk višjih stroškov dela. V težjem položaju so mala in srednja podjetja, ki zaposlujejo približno 70 odstotkov delovne sile. Njihova sposobnost prenosa višjih stroškov na potrošnike je omejena, kar zmanjšuje dobičkonosnost. Število stečajev se povečuje, a ostaja pod ravnmi iz preteklih kriz. Tovrstno prestrukturiranje bi lahko skozi čas celo okrepilo japonsko gospodarstvo, saj bi se sredstva preusmerila k bolj produktivnim podjetjem, pravi Tan.

Razpoke v odboru BOJ
BOJ je minuli teden obrestne mere pustila nespremenjene pri 0,5 odstotka, pri čemer je sedem od devetih članov upravnega odbora glasovalo za status quo. Dva člana sta sicer predlagala zvišanje za 0,25 odstotnih točk, kar je nenavadno za telo, ki običajno odloča soglasno, in vzbuja upanje, da se obdobje ultraohlapne denarne politike bliža koncu. BOJ je obrestne mere nazadnje dvignila marca lani, ko je po skoraj 17 letih končala politiko negativnih obrestnih mer. Potencialno zvišanje še v tem letu bi bil jasen signal, da se reflacijski cikel v državi utrjuje in da ima centralna banka več zaupanja v trajnost gospodarskega okrevanja. Upravni odbor je napovedal postopno zmanjševanje obsežne bilance stanja z odprodajo borznih skladov. Letno naj bi banka prodala za približno 330 milijard jenov (okoli 2 milijardi evrov) naložb v ETF ter okrog 5 milijard jenov (približno 32 milijonov evrov) deležev v japonskih nepremičninskih skladih. Takšen korak krepi pričakovanja o nadaljnjem zaostrovanju denarne politike, pri čemer je dodaten dvig obrestnih mer možen že oktobra.

Foto: Shutterstock

VIR: si21.com