Ljubljana, 24. septembra - V regiji srednja in vzhodna Evropa bo po oceni analitikov Unicredita glavno gonilo gospodarske rasti letos in v začetku prihodnjega leta ostalo domače povpraševanje. Napovedujejo, da bo evrsko območje letos doseglo 1,1-odstotno rast, prihodnje leto 0,9-odstotno. Nemčija pa naj bi v 2025 dosegla 0,1-odstotno rast, v letu 2026 pa že 1,3-odstotno.

Ljubljana, 24. septembra - V regiji srednja in vzhodna Evropa bo po oceni analitikov Unicredita glavno gonilo gospodarske rasti letos in v začetku prihodnjega leta ostalo domače povpraševanje. Napovedujejo, da bo evrsko območje letos doseglo 1,1-odstotno rast, prihodnje leto 0,9-odstotno. Nemčija pa naj bi v 2025 dosegla 0,1-odstotno rast, v letu 2026 pa že 1,3-odstotno.

"Potrošnjo v regiji bosta podpirali velika tesnost trga dela in tudi rast plač. Rast naložb bodo podpirale predvsem javne naložbe, zlasti financirane z evropskimi sredstvi," je za STA povedal Unicreditov višji ekonomist za regijo Mauro Giorgio Marrano. Pri zasebnih naložbah bo ob povečani negotovosti na njihovo rast treba počakati nekoliko dlje, je dodal.

Največjo negotovost so prinesle višje in visoke ameriške carine, a evropsko in ameriško gospodarstvo sta se zaenkrat izkazala za bolj odporna, kot se je pričakovalo. Ameriška centralna banka bi po njegovem lahko ključno obrestno mero znižala za 75 bazičnih točk, medtem ko so rezi v Evropski centralni banki najverjetneje zaključeni.

"Velika priložnost je napoved spodbujevalnega svežnja v Nemčiji," je dejal Marrano in spomnil, da bodo sredstva v višini več kot 100 milijard evrov letno osredotočena na obrambni sektor in infrastrukturo. "To bo vplivalo na nemško rast in učinkovalo na evropske države in na vse njene glavne trgovinske partnerice," je dejal.

To bo po njegovem pomembna priložnost tudi za regijo srednja in vzhodna Evropa. Med tveganji v regiji pa je izpostavil šibkejšo rast v evrskem območju, če bo vpliv carin večji oz. razmere na trgu dela slabše od pričakovanj. Za Poljsko, Srbijo in Romunijo je izpostavil še politično tveganje, za Madžarsko in Poljsko pa fiskalno tveganje pred volitvami.

Rast domačega povpraševanja želijo v bančni skupini, v okviru katere v Sloveniji deluje Unicredit banka Slovenija, na slovenskem trgu izkoristiti tudi pri ponudbi naložbenih skladov Onemarkets, ki so jih začeli tržiti v začetku junija. Ključna prednost skladov, ki so jih razvili z vodilnimi svetovnimi upravljavci premoženj, je po navedbah vodje poslovanja s prebivalstvom in malimi podjetji Tineta Verboleta odprta arhitektura, ki v eni platformi združuje osem globalnih upravljavcev. Ti v teh skladih upravljajo več kot 18 milijard evrov premoženja.

"Interes za sklade trenutno presega pričakovanja. Opažamo, da vlagatelji cenijo, da imajo prvič neposreden dostop do svetovnih upravljalcev," je povedal. Največ zanimanja so doslej pokazali posamezniki. "Največ je zanimanja za delniške sklade, saj ti dolgoročno ponujajo največji potencial rasti ob upoštevanju, da prinašajo tudi največja tveganja," je dodal. Možnosti v Unicreditu po njegovih besedah vidijo pri slovenskih podjetjih, ki imajo na bančnih računih naloženih 11 milijard evrov presežkov.

VIR: STAkrog