Reportaža: podjetje Numip je dolgoletni izvajalec zahtevnih vzdrževalnih del in strojnih inštalacij v Nuklearni elektrarni Krško ter dober primer tega, kako jedrska elektrarna pozitivno vpliva tudi na širše lokalno okolje.

Remont Nuklearne elektrarne Krško, ki so ga uspešno končali konec oktobra, bi zelo težko izvedli brez zaposlenih v podjetju Numip. Ob začetku vsakega remonta je treba odpreti reaktor, ob koncu pa ga nazaj zapreti. »Za odpiranje in zapiranje reaktorske posode potrebujete zelo močno ekipo z veliko izkušnjami in referencami,« nam je ob našem obisku podjetja Numip v Krškem razložil direktor podjetja dr. Andrej Lešnjak. »In to je naša naloga že od začetka. Ob vsakem remontu odpiramo in zapiramo reaktorsko posodo. To so operacije, ki trajajo po več dni.«

A to ni njihova edina naloga, je poudaril Franc Škrabec, vodja jedrskega programa v Numipu. »Poleg odpiranja in zapiranja reaktorske posode nam zaupajo tudi vzdrževanje strojnih komponent v primarnem sistemu, kot so: ventili, črpalke, določeni elementi na uparjalnikih, obese, cevni blažilniki in dvigala. Vzdržujemo tudi vsa vrata zadrževalnega hrama, ki morajo med obratovanjem neprodušno tesniti kot podmornica.«

Niso pa specializirani samo za montažo in vzdrževanje, ampak določene sklope tudi sami proizvajajo. Posebej dobri so v proizvodnji raznih cevnih sistemov. Ob našem obisku so nam na primer pokazali del ocevja hladilnega sistema, ki ga trenutno izdelujejo za ITER, znameniti poskusni fuzijski reaktor v Franciji. Njihov cevni sistem bo skrbel za hlajenje tokamaka, osrednjega dela reaktorja, v katerem magnetno polje zadržuje vročo plazmo.

»Nismo odvisni od NEK«

Podjetje Numip je bilo ustanovljeno leta 1996. Njegovo osnovno poslanstvo je bilo sodelovanje pri vzdrževalnih delih v jedrskih elektrarnah. NUMIP pomeni NUclear Maintenance Installation and Production. »Je pa naš portfelj storitev danes precej večji kot takrat,« je dejal Lešnjak.

Hitro so namreč ugotovili, da samo s sodelovanjem pri remontih v NEK ne bodo mogli zagotoviti dolgoročnega razvoja podjetja. »Obremenitev prek leta je zelo sinusoidna. Naše konične obremenitve so med remonti v NEK ali pa med večjimi projekti v času obratovanja elektrarne. Te večje varnostne nadgradnje so zdaj za nami. Cikličnosti naših obremenitev v povezavi z NEK se zavedamo od začetka. Gorivni cikel v NEK je dolgo časa trajal eno leto, od leta 2004 pa so prešli na 18-mesečne gorivne cikle.« To je še povečalo potrebo po širitvi nabora strank.

En ukrep za zmanjšanje odvisnosti od enega samega naročnika je bilo iskanje poslov v jedrskih elektrarnah v tujini. Zemljevidi, obešeni v njihovi sejni sobi, so tako danes posejani z žebljički, ki označujejo lokacije vseh jedrskih elektrarn po svetu, ki so že koristile njihove storitve. Največ jih je v ZDA. »Nismo odvisni od NEK in tudi nočemo biti, zato vzporedno iščemo druge stebre, s katerimi gradimo kontinuiteto in neodvisnost,« je pojasnil Lešnjak.

S tem namenom že vse od leta 2001 vzporedno razvijajo tudi drug storitveni steber podjetja – za farmacevtsko industrijo. »Zanje izvajamo strojno-instalacijska dela, postavljamo proizvodne linije ter izdelujemo modularne procesne enote in določene posode, pojasnjuje Lešnjak. »Želja je, da segment farmacije še povečamo. Je pa jedrska industrija še vedno naš primarni naročnik.«

Največ dela na tlačnovodnih reaktorjih

Njihova razpoložljivost za druge projekte je sicer še vedno v veliki meri odvisna od NEK. Ta jim je letos, ko so morali načrtovati aktivnosti med remontom, zavzel velik kos delovnega časa. »Na remont se začnemo pripravljati več mesecev vnaprej. Na zadnji remont smo se začeli pripravljati že v začetku letošnjega leta,« je povedal Franc Škrabec.

»Prihodnje leto, ko remont ni predviden, bomo lahko več pozornosti namenili drugim projektom,« je dodal Lešnjak. Letos so sicer določena vzdrževalna dela opravljali tudi v jedrski elektrarni v Združenih arabskih emiratih, v manjšem obsegu pa tudi v ZDA.

Največ dela opravijo v jedrskih elektrarnah, ki temeljijo na tlačnovodnih reaktorjih, kakršen je tudi v NEK. »To tehnologijo uporabljata Westinghouse in francoski Framatome, na njej pa temelji večji del evropske jedrske flote. Nekaj projektov smo izvajali tudi na vrelovodnih reaktorjih, kakršne so izdelovali na primer pri General Electric in Hitachi,« je povedal Lešnjak.

Velik poudarek na radiološki varnosti

Kot podjetje, ki je specializirano za delo v jedrskih elektrarnah, morajo veliko pozornosti posvetiti izobraževanju in usposabljanju zaposlenih za delo v radiološkem okolju. Vsak delavec, ki dela v radiološko nadzorovanem območju, mora prestati posebno usposabljanje in zdravniški pregled. Zakonodajno predpisana maksimalna letna doza, ki jo lahko prejme delavec, je 20 mSv (milisievertov), NEK pa je to še dodatno zaostril na 10 mSv.

»Usposabljanje in pridobivanje vseh dovoljenj za gibanje na območju jedrske elektrarne lahko traja tudi več mesecev,« je povedal Škrabec. »Če gre za tujega državljana iz države, ki ni članica EU, je postopek lahko še toliko dolgotrajnejši.«

Kot podjetje potrebujejo tudi dovoljenje Uprave za jedrsko varnost. »V postopku pridobivanja tega dovoljenja moramo dokazati, da obvladujemo vse postopke glede nadzora nad prejetimi dozami in vodenja evidenc ter spremljanja zdravja zaposlenih.«

Varnostno preverjanje zaposlenih                 

Hkrati s skrbjo za usposabljanje in zdravje zaposlenih pa morajo tudi zelo paziti, koga zaposlijo. »Vsi posamezniki, ki delajo v jedrskih objektih, morajo prestati varnostno preverjanje,« je dejal Lešnjak.

»Zahteve so zelo stroge in namenjene zagotavljanju najvišje stopnje varnosti. Postopki vključujejo preverjanje zanesljivosti in osebne integritete, saj je delo v jedrskih objektih povezano z veliko odgovornostjo.«

Za delo na jedrskih objektih v ZDA so po njegovih besedah zahteve še strožje. »Človek mora biti med drugim tudi finančno stabilen in brez dejavnikov, ki bi lahko vplivali na njegovo zanesljivost.«

Trgovinske ovire povzročajo sive lase

Delo v tujini jim po Lešnjakovih besedah v zadnjem času otežujejo omejitve pri pridobivanju delovnih dovoljenj, še posebej v ZDA. »Politika izdaje vizumov in delovnih dovoljenj se je v zadnjih letih precej zaostrila, kar nas pomembno ovira pri delu na ameriškem trgu.« A ob tem dodaja, je to njihova legitimna odločitev, ki jo morajo spoštovati.

Težave z dovoljenji pa niso omejene le na ZDA. Podobne izzive opažajo tudi v Evropi. »Bolj me moti, da smo člani Evropske unije, pa se vseeno spoprijemamo s podobnimi ali pa še hujšimi omejitvami tudi v nekaterih državah članicah, ki skušajo ščititi lokalno gospodarstvo in omejujejo prisotnost naših zaposlenih. To so trgovinske ovire, ki naj jih na skupnem trgu EU ne bi bilo.«

JEK 2 kot priložnost za lokalno gospodarstvo

V Numipu pričakovano poudarjajo, da morebitni projekt JEK 2 vidijo kot pomemben korak k zagotavljanju stabilne oskrbe z električno energijo v Sloveniji. »Osebno sem prepričan, da brez jedrske tehnologije Slovenija ne preživi, vsaj ne v nekem blagostanju, kot ga imamo zdaj,« je dejal Lešnjak.

Takšna naložba bi po njegovem mnenju prinesla tudi velik gospodarski učinek: »Ko se gradi tak objekt, to pomeni kontinuirano večletno zaposlitev več tisoč ljudi, večinoma iz lokalnega okolja. Potem pa so tu še druge dejavnosti, ki morajo tem ljudem nuditi podporo. Skupaj je v tak projekt lahko vpetih od 10 do 20 tisoč ljudi. To ni primerljivo z manjšimi energetskimi rešitvami.«

Po njegovih besedah prevečkrat pozabljamo, koliko bi s takim projektom lahko vsi pridobili. »Vsaj 40 odstotkov investicijske vrednosti bi lahko zadržali v lokalnem okolju. Seveda bi to tudi za nas pomenilo priložnost za aktivno sodelovanje, a ne gre le za korist za podjetja, ampak predvsem za širšo družbeno in energetsko stabilnost,« je še poudaril. 

VIR: Naš Stik