Uvedba mehanizma CBAM, ki je v EU začel veljati s 1. januarjem, je spremenil tudi ekonomiko uvoza elektrike iz tretjih držav, pri čemer se je odprlo tudi vprašanje, kako je z električno energijo, ki jo v skladu s pogodbo HSE prejema iz premogovne Termoelektrarne Ugljevik.

Gre za tretjino proizvedene električne energije v TE Ugljevik v Bosni in Hercegovini, kar znaša približno 500 GWh električne energije na leto. V primeru uvoza te elektrike v EU bi Holding Slovenske elektrarne moral od letos poročati o emisijah in za prodajo te elektrike kupiti tudi CBAM certifikate, kar z drugimi besedami pomeni, da se je zaradi uvedbe omenjenega mehanizma močno zmanjšala privlačnost in konkurenčnost uvoza elektrike iz BiH in drugih držav, ki niso članice EU.

Kot so sporočili iz HSE, so se reševanja te problematike v primeru TE Ugljevik lotili tako, da » električne energije iz Ugljevika ne uvažajo na trg EU, temveč jo prodajo na območju Balkana. Pri tem kljub nekoliko nižjim cenam dosegamo ugodnejši poslovni učinek, kot bi ga z uvozom v EU in obveznostjo plačila CBAM.«

Izpolnjevanje pogodbe še ni vprašljivo

TE Ugljevik se sicer zaradi težav s pridobivanjem premoga v zadnjih mesecih srečuje z okrnjenim poslovanjem, pri čemer pa to za zdaj še ne vpliva na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. 

Kot pravijo v HSE, »se dobave električne energije iz TE Ugljevik izvajajo skladno z dogovorom,« pri čemer pa je bila zaradi težav pri odkopu in posledično z razpoložljivostjo premoga za proizvodnjo električne energije TE Ugljevik letošnjo zimo že nekajkrat zaustavljena.

»Zato je zelo težko napovedati, kakšna bo letošnja proizvodnja, saj tudi zadnje zaustavitve niso bile vnaprej predvidene,« še dodajajo v HSE. 

VIR: Naš Stik