V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je potekal posvet z naslovom Umetna inteligenca v izobraževanju, ki sta ga organizirala Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Svet za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Ljubljana, 2. februar 2026 – V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je potekal posvet z naslovom Umetna inteligenca v izobraževanju, ki sta ga organizirala Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Svet za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). 

Udeleženci posveta so razpravljali o hitro rastočem vplivu umetne inteligence (UI) na izobraževalne procese ter o nujnosti pravočasnega, premišljenega in odgovornega odziva slovenskega izobraževalnega sistema. Razprava je osvetlila priložnosti, ki jih UI prinaša za izboljšanje kakovosti poučevanja, učenja in raziskovanja, hkrati pa tudi izzive, povezane z etiko, zaupanjem in transparentnostjo.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru opomnil, da se učenci že srečujejo z orodji, ki povzemajo snov, pomagajo pri učenju tujih jezikov ali prilagajajo tempo razlage posamezniku, zato je ključno zagotoviti njihovo odgovorno in etično rabo. Posebej je izpostavil pomen dostopnosti, saj mora izobraževalni sistem UI razumeti kot orodje za odpravljanje ovir, tudi za učeče se z različnimi oblikami oviranosti, pri čemer mora biti dostopnost upoštevana že v fazi načrtovanja digitalnih rešitev. Ob tem je poudaril, da UI ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, temveč ga lahko podpira in razbremeni rutinskih nalog, s čimer omogoča več prostora za dialog, ustvarjalnost ter individualno obravnavo. Izpostavil je tudi pomen kritičnega mišljenja, razumevanja delovanja UI in njenih omejitev ter nujnost sodelovanja med stroko, gospodarstvom in politiko pri iskanju izvedljivih rešitev.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije prof. dr. Igor Papič je poudaril, da je UI že del vsakdana in da jo okoli 750.000 Slovencev uporablja, kar je nad povprečjem Evropske unije. Tehnologije ni smiselno prepovedovati, ključno pa je, da uporabniki razumejo, kaj pomeni vnašanje podatkov v takšne sisteme in kakšne so posledice za njihovo varnost. Pojasnil je, da UI lahko obdeluje le podatke, ki jih uporabniki sami posredujejo, zato vprašanja etike in varovanja podatkov niso nova, temveč izvirajo že iz časa razvoja spleta in družbenih omrežij. Spomnil je na razpis za zagotovitev licenc (javno naročilo iz decembra 2025 za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco), ki je bil usmerjen predvsem v zaščito podatkov. Osnovni pogoj razpisa je, da se podatki ne uporabljajo za nadaljnje učenje modelov in niso prosto dostopni znotraj sistema, s čimer bi uporabnikom zagotovili vsaj osnovno raven zaščite.

V nadaljevanju posveta so predavatelji predstavili različne vidike uporabe umetne inteligence v izobraževanju in raziskovanju. 

Akademik prof. dr. Ivan Bratko je osvetlil strokovno razumevanje delovanja UI ter njen pomen za izobraževalni proces. Poudaril je, da bi bilo treba digitalne kompetence sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja, pri čemer ostaja ključni izziv razkorak med strateškimi usmeritvami in dejansko izvedbo reforme pouka. Izpostavil je odprta vprašanja izobraževanja v času UI, med drugim potrebo po širšem družbenem razmisleku o morebitni spremembi izobraževalnih ciljev in učnih načrtov, ohranjanju pomena pisnega in govornega izražanja, dejanskem vplivu uporabe UI na učne rezultate ter vlogi UI pri ustvarjanju kreativnih vsebin in oblikovanju človeških vrednot. Posebej je poudaril nujnost jasnih in razumljivih pravil za uporabo UI v izobraževanju.

Prof. dr. Klavdija Kutnar je izpostavila strateško vlogo univerz pri odgovornem uvajanju UI v visokošolski prostor. Pojasnila je, da je Univerza na Primorskem z dokumentom Stališča Univerze na Primorskem do rabe UI določila, da rabe umetne in generativne umetne inteligence ne prepoveduje, temveč spodbuja odgovorno, etično, transparentno in kompetentno uporabo v izobraževanju, raziskovanju in strokovnih službah. Poudarek je na človeški odgovornosti za vsebine, jasnem navajanju uporabe UI, varovanju osebnih in zaupnih podatkov ter na tem, da je UI lahko le pomožno orodje, ne pa nadomestilo za samostojno ustvarjalno in raziskovalno delo. Dokument obenem izpostavlja potrebo po stalnem izobraževanju vseh deležnikov, posodabljanju internih aktov in zagotavljanju vključujoče rabe UI, ki ne poglablja neenakosti.

Dr. Žiga Zebec (Institut informacijskih znanosti – IZUM) je predstavil pomen podatkovne infrastrukture in digitalnih ekosistemov, prof. dr. Blaž Zupan pa je poudaril nujnost krepitve podatkovne pismenosti kot temelja šol prihodnosti. Prof. dr. Mojca Juriševič je spregovorila o vlogi UI pri razvoju človekovega potenciala. Poudarila je, da mora biti posameznik, ki upravlja z UI, na prvem mestu odgovoren in učinkovit. Uporaba UI zahteva osebnostno in miselno pripravljenega posameznika, zato je treba pozornost najprej nameniti razvoju osebnosti, samopodobe, interesov učencev ter kulturi postavljanja vprašanj, še preden jih usposobimo za uporabo UI.

Razprava je pokazala, da uporaba UI v izobraževanju vključuje pedagoške, etične in družbene vidike. Udeleženci so poudarili, da UI lahko podpira učitelje pri rutinskih in administrativnih nalogah, spodbuja razvoj digitalnih kompetenc, kritičnega mišljenja ter samostojnega ustvarjalnega dela študentov. Poudarili so, da je za uspešno in odgovorno uvajanje UI nujno zagotoviti jasna in razumljiva pravila uporabe, varovanje osebnih in zaupnih podatkov, transparentnost sistemov, kritično vrednotenje rezultatov ter stalno izobraževanje vseh deležnikov, pri čemer mora ostati človeška odgovornost v središču uporabe UI.

Posvet, ki sta ga povezovala državni svetnik Jožef Školč in prof. dr. Mitja Slavinec, se je zaključil s poudarkom, da je treba UI čimprej implementirati na vseh ravneh izobraževanja. 

Na podlagi razprave bo Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino pripravila zaključke posveta za obravnavo na seji pristojne komisije in plenuma Državnega sveta ter jih posredovala pristojnim državnim organom z zaprosilom za uraden odziv. 

VIR: Državni svet