Lokalno

Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: trajnostni razvoj turizma

Izvajanje ukrepov in projektov Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih podpira Evropska unija s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU, je zaključeno. Predstavljamo ukrepe za trajnostni razvoj turizma.

. . .

Izvajanje ukrepov in projektov Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih podpira Evropska unija s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU, je zaključeno. Predstavljamo ukrepe za trajnostni razvoj turizma.

Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport je turistični sektor v Sloveniji v letu 2019 dosegel 15,8 milijona prenočitev. V obdobju 2015–2019 je država zabeležila nadpovprečno rast turističnega obiska. Največji turistični obisk je bil zabeležen v letu 2019, pred izbruhom pandemije covid-19. Izbruh pandemije covida-19 leta 2020 je rast zaustavil, turizem pa je postal ena najbolj prizadetih gospodarskih panog, kar je vplivalo tudi na mnoge druge panoge. Leta 2021 je bilo v Sloveniji zabeleženih približno 11,25 milijona prenočitev, kar je bilo še vedno skoraj 29 odstotkov manj kot leta 2019. Turizem se je nato prilagodil spremenjenim razmeram in hitro okreval. Leta 2025 je bilo v Sloveniji več kot 17,8 milijona prenočitev in skoraj 7 milijonov turističnih prihodov.

Slovenija je negativne vplive pandemije na turizem blažila in odpravila tudi z ukrepi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). 

Z evropskimi sredstvi, namenjenimi državam članicam za okrevanje po pandemiji covida-19, je ministrstvo, pristojno za turizem, v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo, podjetji s področja gostinstva in turizma ter lokalnimi skupnostmi, ki delujejo v okviru vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji, izvedlo reformo in spodbudilo naložbe za krepitev trajnostnega razvoja turizma.

Krepitev trajnostnega razvoja turizma – reforma

V okviru reforme je bila sprejeta Uredba o razvojnih spodbudah za turizem, ki podrobneje določa pogoje in merila za dodelitev finančnih spodbud. Z uredbo se spodbuja okoljsko trajnost turističnih naložb. Med pogoji za pridobitev sredstev so na primer energetska izkaznica najmanj razreda B za prenovljene objekte, pridobitev vsaj enega mednarodnega znaka za okolje ter zahteva, da je pri novogradnjah potreba po primarni energiji vsaj 20 odstotkov nižja od predpisane zahteve za stavbe s skoraj ničelno porabo energije.

Z reformo je povezana tudi izvedba projekta nadgradnje Zelene sheme slovenskega turizma, za katero je Evropska unija iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem) prispevala 928.000 evrov. Z izvedbo projekta je vzpostavila Nacionalno informacijsko središče za turizem (NiST), ki povezuje razpršene podatke, omogoča stabilen pretok informacij in kompleksne analize ter podpira premišljeno odločanje in usklajen razvoj celotnega sektorja. Sistem omogoča spremljanje okoljskih, družbenih in ekonomskih učinkov turizma ter podatkovno podprto odločanje za učinkovit trajnostni razvoj, upravljanje in trženje slovenske turistične ponudbe.

Mejnik, povezan z veljavnostjo uredbe, je bil vključen v prvi zahtevek za plačilo. Mejnik, povezan z NiST, pa je bil del izplačanega šestega zahtevka.

Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma – naložba

Cilj naložbe je bil podpreti trajnostni turizem s sodobno nastanitveno infrastrukturo (s prenovo in izgradnjo nastanitvenih objektov višje dodane vrednosti).

V okviru naložbe je bilo izvedenih 35 podjetniških projektov rekonstrukcije ozirom izgradnje novih turističnih nastanitvenih kapacitet. Država je končnim prejemnikom do zdaj izplačala 35,5 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Mehanizma.

Mejnik, povezan z naložbo, je bil del drugega zahtevka za plačilo, cilj pa je vključen v zadnji zahtevek za plačilo Mehanizma, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala 29. septembra 2026.

Trajnostni razvoj javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah - naložba

Cilj naložbe je bil podpreti trajnostni turizem z izboljšanjem trajnosti in urejenosti turističnih destinacij. Naložba je zajemala rekonstrukcijo oziroma novogradnjo turističnih nastanitev in izgradnjo javne turistične infrastrukture, ob kateri so bili razviti novi turistični produkti.

Za izvedbo naložbe je bilo potrjenih 47 končnih prejemnikov, ki jim je bilo izplačanih 10,63 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Mehanizma.

Izvedeni občinski projekti:

  • ZAVRH - turistično preoblikovanje v občini Lenart,
  • Pešpot Dobrovnik - Bukovniško jezero,
  • Večnamenski prostor v Bohinjski Bistrici,
  • Obvodna sprehajalna pot Črnomelj iz vode - 1. faza,
  • Izgradnja motoričnega parka Aktivarium v občini Radlje ob Dravi,
  • Vzpostavitev Parka Radetzky v občini Tržič,
  • Kosovelova dediščina med Sežano in Tomajem,
  • Ureditev zelenega vstopnega centra v občini Nova Gorica,
  • Svet doživetja vode v občini Radenci,
  • Trajnostni in dostopni turizem ob Velenjskem jezeru,
  • Doživetje rimske Kastre v občini Ajdovščina,
  • Urbani Park v občini Črna na Koroškem,
  • Divje točke za edinstvena doživetja v občini Idrija,
  • Turistična pešpot od hmelja do piva v občini Žalec,
  • Prenova opreme Hiše Stare trte v mestni občini Maribor,
  • Vstopna točka Trška gora v mestni občini Novo mesto,
  • Urejanje Rudniškega Jezera v občini Kočevje,
  • Zdraviliški park v občini Laško,
  • Ureditev naravne dediščine v občini Oplotnica,
  • Izgradnja objekta Fortuna v občini Hajdina,
  • Ureditev krožne pohodniške poti v občini Vitanje,
  • Ureditev pomnika miru na Cerju v občini Miren-Kostanjevica,
  • Ureditev pešpoti ob gradu Kostel,
  • Ureditev vstopne točke v speleološki park v občini Vransko,
  • Izgradnja in nadgradnja poti - Stari grad Celje,
  • Grajska pot v destinaciji Podčetrtek,
  • Nadgradnja rečne kulturne dediščine v občini Beltinci,
  • Ureditev okolice Tončkovega doma na Lisci v občini Sevnica,
  • Sanacija brežine obale Blejskega jezera,
  • Ljubljanski grad - vstopni most in obrambni jarek,
  • Razvoj turistične infrastrukture Kozjanskega parka v občini Kozje,
  • Družinska doživetja v Kropi v občini Radovljica,
  • Sanitarni in spremljajoči objekti Divaške jame,
  • Ureditev vstopnih točk ob jezeru na Mostu na Soči,
  • Ureditev dostopne poti do frančiškanskega samostana v občini Nazarje,
  • Oživitev grajskega kompleksa Soteska v občini Dolenjske toplice,
  • Preoblikovanje turistične infrastrukture v mestni občini Ptuj,
  • Izgradnja Arene Janina v občini Rogaška Slatina,
  • Rekonstrukcija objekta Verdijeva 1 v občini Izola,
  • Ureditev parka pri Kulturnem centru Semič,
  • Revitalizacija dvorišča dvora Bukovje v občini Dravograd,
  • Park narave Uršlja gora v občini Ravne na Koroškem,
  • Zgornji trg Šentjur,
  • Ureditev centra Moletova hiša v občini Šmarješke Toplice,
  • Izgradnja modelnega parka v Gorenji vasi,
  • Paviljon papirne umetnosti v občini Radeče,
  • Obnova Ravbarjevega stolpa - III. Faza v občini Postojna.

Cilj, povezan z naložbo, je bil del šestega zahtevka za plačilo.

VIR: Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost

. . .

Editor

Avtor pri si24.news