Zmanjševanje zavržene hrane ne zahteva nujno velikih investicij. Raziskave UP Fakultete za turistične študije – Turistice kažejo, da lahko hoteli, restavracije in drugi turistični ponudniki že z manjšimi, premišljenimi spremembami pomembno zmanjšajo količino ostankov hrane – brez slabše izkušnje za gosta.

Zmanjševanje zavržene hrane ne zahteva nujno velikih investicij. Raziskave UP Fakultete za turistične študije – Turistice kažejo, da lahko hoteli, restavracije in drugi turistični ponudniki že z manjšimi, premišljenimi spremembami pomembno zmanjšajo količino ostankov hrane – brez slabše izkušnje za gosta.

Za ponudnike na destinaciji Portorož & Piran je to priložnost, da trajnostne zaveze prenesejo v vsakodnevno poslovanje. Manj zavržene hrane namreč pomeni ne le manjšo obremenitev okolja, temveč tudi boljši nadzor nad porabo živil in učinkovitejše poslovanje.

Začnite z merjenjem

Prvi korak je preprost: ugotovite, kje in pri katerih obrokih nastaja največ ostankov. Turistica izpostavlja, da lahko že enotedensko spremljanje zavržene hrane pokaže vzorce, ki jih sicer hitro spregledamo – na primer pri posameznih jedeh, samopostrežnih postajah ali določenih delih dneva. Na podlagi teh podatkov je nato mogoče ukrepe prilagoditi dejanskemu stanju.

Za ponudnike je zato smiselno spremljati vsaj:

• pri katerem obroku nastane največ ostankov,
• katere jedi gostje najpogosteje puščajo,
• koliko hrane ostane na krožnikih in koliko v ponudbi,
• ali se količina odpadne hrane spreminja glede na zasedenost ali tip gosta.

Majhne spremembe pri bifeju lahko naredijo veliko razliko

Raziskave, ki jih predstavlja Turistica, ponujajo nekaj zelo konkretnih primerov. Nekoliko manjši krožniki pri samopostrežnih obrokih so zmanjšali količino ostankov hrane za približno 20 %. Preprosto sporočilo, ki je goste spodbudilo, naj si najprej vzamejo manj in se nato brez zadržkov vrnejo po dodatno porcijo, je zavrženo hrano zmanjšalo za približno 21 %.

Pri družinah se je kot učinkovita pokazala tudi igriva spodbuda za otroke, naj si vzamejo le toliko hrane, kolikor jo bodo pojedli. V raziskavi je takšen pristop količino ostankov zmanjšal za približno 34 %.

Za hotele in druge ponudnike samopostrežnih zajtrkov ali večerij so to ukrepi, ki jih je mogoče preizkusiti brez večjih sprememb v ponudbi.

Gosta raje spodbudimo kot opozarjamo

Pomembno sporočilo raziskav je tudi, da trajnostne komunikacije ni treba graditi na opozorilih, prepovedih ali občutku krivde.

Pogosto bolje delujejo pozitivna, prijazna in praktična sporočila, ki gosta ne omejujejo. Primer je preprost poziv, naj si vzame manjšo porcijo in se po želji vrne po dodatno. Na ta način trajnostni ukrep postane del dobre uporabniške izkušnje in ne njena ovira.

Brezplačen priročnik za hotele in gostince

Za vse, ki želijo narediti še korak dlje, je na voljo nova prosto dostopna publikacija Reducing Plate Waste in Tourism and Hospitality.

Knjiga je v angleškem jeziku in združuje raziskovalna spoznanja ter praktične rešitve, namenjene prav hotelom, restavracijam in drugim turističnim ter gostinskim podjetjem. Cilj je ponudnikom pomagati raziskovalne ugotovitve prenesti v konkretne spremembe pri vsakodnevnem delu.

V okviru prizadevanj za bolj zeleno destinacijo vabimo gostince, hotelirje in druge ponudnike Portoroža & Pirana, da preverijo predlagane rešitve in začnejo z ukrepi, ki so za njihovo poslovanje najbolj izvedljivi. Že spremljanje količin, prilagoditev velikosti krožnikov ali drugačen način komunikacije z gosti je lahko dober prvi korak.

Preberite več o raziskavi in praktičnih rešitvah na spletni strani UP FTŠ Turistica ter si oglejte brezplačno publikacijo.

Vir: UP Fakulteta za turistične študije – Turistica

VIR: https://www.portoroz.si/