Razpadala je, Jezerškovi pa so ji vrnili življenje. Poglejte obnovljeno domačijo, starinsko pohištvo in nekdanji senik.

Anja Kontrec Banič

Razpadala je, Jezerškovi pa so ji vrnili življenje. Poglejte obnovljeno domačijo, starinsko pohištvo in nekdanji senik.

Kuharski mojster Luka Jezeršek že vrsto let uspešno soustvarja družinsko kulinarično zgodbo. Nekdanjo Hočevarjevo domačijo na Zgornjem Brniku je družina rešila pred propadanjem ter v njej povezala staro pohištvo, sodobno udobje in slovensko kulinariko.

Luko Jezerška večina gledalcev pozna kot kuharskega mojstra in sodnika v priljubljenem televizijskem kuharskem tekmovanju. Njegova poklicna pot pa je neločljivo povezana z družinskim podjetjem, ki sta ga ustvarila njegova starša Franci in Sonja Jezeršek. Pomemben del te zgodbe danes predstavlja veličastna gorenjska domačija, stara več kot 250 let, njeno zgodovinsko jedro pa sega v leto 1768.

Nekoč je bila to Hočevarjeva domačija

Stavba ni rojstna hiša Luke Jezerška in tudi ni bila prvotni dom njegove družine. Preden so jo prevzeli Jezerškovi, je bila znana kot Hočevarjeva domačija oziroma domačija Pri Hočevarju. Nekoč mogočna kmetija je skozi dolgo zgodovino doživela več sprememb, proti koncu 20. stoletja pa je začela propadati. Jezerškovi so v stari stavbi prepoznali možnost, da ohranijo njen značaj in ji namenijo novo vlogo. Po obsežni obnovi je stara domačija tako postala kulinarično in nastanitveno središče, ne da bi pri tem povsem izgubila spomin na svojo preteklost.

Ohranili so pohištvo nekdanjih lastnikov

Poseben značaj starega dela domačije ustvarjajo štiri sobe, opremljene s stilnim pohištvom. Tega so Jezerškovi kupili skupaj z domačijo, ga restavrirali in ponovno vključili v notranjost. Namesto da bi staro opremo zavrgli in prostore uredili povsem na novo, so ji vrnili uporabno vrednost. Gostje lahko zato še danes prespijo med kosi pohištva, ki so bili del življenja na domačiji že pred njeno prenovo. Preostale sobe so urejene sodobneje. Butični hotel ima skupaj 18 sob in lahko sprejme do 39 gostov, pod isto streho pa so še gostilna, restavracija, prostori za dogodke in kuharska akademija.

Tudi nekdanji senik je dobil novo nalogo

Pri prenovi niso ohranili le stanovanjskega dela. Zgornje prostore nekdanjega gospodarskega poslopja oziroma senika so preuredili v večnamensko dvorano. Nekdanji dnevni prostor domačije je danes namenjen manjšim srečanjem in pogostitvam, zgodovino prvotnih prebivalcev pa ohranja tudi ime Hočevarjeva soba. Sodobne vsebine so tako umestili v stare stavbne okvire. Prav preplet ohranjenih elementov in nove uporabe je razlog, da domačija ne deluje kot muzej, ampak kot živ prostor.

Gostinska zgodba Jezerškovih se je začela drugje

Čeprav je to danes ena najprepoznavnejših lokacij družine, se njihova poslovna zgodba ni začela na Zgornjem Brniku. Franci in Sonja Jezeršek sta se leta 1975 preselila v Soro pri Medvodah. Marca 1981 sta v svoji novi hiši začela razvijati dejavnost priprave in dostave hrane za različne dogodke, ki je bila v Sloveniji tedaj še precej nepoznana. Sprva so pripravljali malice za zaposlene v tovarnah, nato pa prevzemali vse zahtevnejše pogostitve. Leta 1994 je družina začela graditi uspešno poslovno zgodbo, pozneje pa dejavnost razširila še na druge lokacije. V družinsko zgodbo so se vključili tudi štirje sinovi, med katerimi je Luka je postal eden njenih najbolj prepoznavnih obrazov ter se uveljavil kot kuharski mojster in televizijski sodnik.

Stara domačija, ki ni ostala ujeta v preteklosti

Domačijo obdaja vrt s starimi drevesi, v ozadju pa se odpirajo pogledi proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Prav zunanja ureditev skupaj z zgodovinsko stavbo ustvarja podobo starega gorenjskega posestva. Lokacija tako povezuje dejavnosti, po katerih je družina postala znana, z arhitekturo, ki je obstajala že več kot dve stoletji pred njihovim prihodom. Obnova je primer, kako lahko zgodovinska stavba dobi novo vsebino, ne da bi bilo treba iz nje odstraniti vse sledi preteklosti. Nekdanji senik, dnevna soba, starinsko pohištvo in zunanja podoba domačije so dobili nove naloge. Stavba iz leta 1768 tako še vedno živi, le da se danes v njej namesto kmečkih opravil odvijajo kulinarične zgodbe. Za Luko Jezerška Dvor ni dom iz otroštva, je pa pomemben prostor družinskega dela. Na več kot 250 let stari domačiji danes nadaljuje zgodbo, ki so jo njegovi starši začeli v precej skromnejših razmerah v Sori pri Medvodah.

VIR: https://svet24.si/