Komisija želi z reformo znižati stroške elektroenergetskega sistema, države pa pri določanju tarif zahtevajo več nacionalne svobode.

Slovenija je na zasedanju energetskih ministrov EU 29. oktobra v Luxembourgu podprla splošni predlog reforme omrežnin, zavrnila pa njegov davčni del in izrazila dvom o njegovi pravni podlagi. Državni sekretar dr. Tomaž Žagar, ki je vodil slovensko delegacijo, je poudaril, da je slovenski sistem omrežninskih tarif sodoben in usklajen s predlogom Evropske komisije, so sporočili z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko.

Komisija je 17. julija predlagala spremembe pravil za določanje omrežnin, s katerimi želi zmanjšati stroške elektroenergetskega sistema, izboljšati izrabo obstoječih omrežij ter spodbuditi pametna omrežja in števce. Predlaga tudi davčno spodbudo za prehod na elektriko: trošarina na elektriko ne bi smela presegati trošarine na zemeljski plin.

Ministri so splošne cilje podprli, vendar večinoma zahtevali več svobode pri oblikovanju nacionalnih pravil za obračunavanje omrežnin. Več držav je nasprotovalo poenotenju pravil in predlagani vlogi Komisije pri pripravi podrobnejšega delegiranega akta. V Sloveniji je za oblikovanje omrežninskih tarif pristojna neodvisna Agencija za energijo.

Po navedbah ministrstva je davčni del predloga zavrnila večina držav članic. Komisija je v odgovoru pojasnila, da njena pravna služba in pravna služba Sveta predlagano ureditev ocenjujeta kot pravno izvedljivo. Ministri reforme še niso sprejeli; skupno pogajalsko stališče želijo doseči decembra.

»Zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno energijo lahko zagotovimo z odločnimi ukrepi za pospešitev elektrifikacije, tesnejše povezovanje omrežij in krepitev odpornosti,« je poudaril irski minister za podnebje, energijo in okolje Darragh O’Brien.

Pred zimo v ospredju oskrba in cene

Ministri so pregledali pripravljenost EU na zimo 2026/2027 ter pritiske na oskrbo in cene zaradi geopolitičnih razmer in konflikta na Bližnjem vzhodu. Cene zemeljskega plina so ta teden prvič po 2022 poskočile čez 100 evrov. »Še vedno samo preusmerjamo svojo odvisnost … z ruskega plina na ameriškega,« je pred zasedanjem po poročanju Reutersa opozorila švedska ministrica za energetiko Ebba Busch.

Države so poudarile pomen domačih čistih virov, razpršitve dobaviteljev, strateških zalog in ustreznih rafinerijskih zmogljivosti. Pri ukrepih za zmanjšanje porabe niso dosegle enotnega stališča.

Slovenija za skupni cilj jedrske energije in OVE

Pri energetskem okviru po letu 2030 je Slovenija podprla enoten zavezujoč cilj deleža čiste energije, ki bi enakovredno upošteval jedrsko energijo in obnovljive vire. Cilje želi določiti v uredbi o upravljanju energetske unije, brez ponovnega odpiranja direktiv o obnovljivih virih in energetski učinkovitosti.

»Načelo tehnološke nevtralnosti, v katerem sta enakovredno upoštevana jedrska energija in energija obnovljivih virov energije, mora biti dejansko vključeno kot eno izmed temeljnih vodil načrtovanja energetske prihodnosti Evropske unije, tudi na finančnem in zakonodajnem področju,« je poudaril Žagar.

Državni sekretar se je ob robu zasedanja udeležil še srečanja Jedrskega zavezništva, kjer so udeleženci podprli skupni cilj čiste energije in manj razdrobljenih zavezujočih ciljev. Komisija je predlog svežnja za obdobje po letu 2030 napovedala za začetek leta 2027. 

VIR: https://www.nas-stik.si/