Pred letom dni je Tropska hiša v Celju iz živalskega vrta Frankfurt sprejela dva para pegastih cesarskih golobov. Golobi se v stalno toplem okolju Tropske hiše odlično počutijo, zato so za naraščaj, tudi pozimi, poskrbeli že dvakrat.

Pred letom dni je Tropska hiša v Celju iz živalskega vrta Frankfurt sprejela dva para pegastih  cesarskih golobov. Golobi se v stalno toplem okolju Tropske hiše odlično počutijo, zato so  za naraščaj, tudi pozimi, poskrbeli že dvakrat. Pred dnevi je gnezdo zapustil mladič  pegastega cesarskega goloba, ki te dni pridno vadi letalne sposobnosti v letalnici golobov  Monsunskega gozda. Golobi te vrste običajno vzrejajo le enega mladiča naenkrat, ki s  pomočjo skrbnih staršev in golobjega mleka izredno hitro raste. V naravi je populacija  pegastega cesarskega goloba zaradi vpliva človeka v upadanju. 

IZ GNEZDA POLETEL MLADIČ 

Pegasti cesarski golobi skrbno izberejo mesto za gnezdenje. Pri nas smo jim pripravili lesene police s  plitvimi gnezdi, vendar je par, ki je sedaj uspešno vzredil mladiča, izbral prav posebno gnezdo – visečo  rastlinsko košaro pod stropom letalnice.  

Par pegastih golobov je jajce v gnezdu uspešno skrival, zato so oskrbniki opazili že s perjem  poraščenega mladiča. Pred dnevi pa je najmlajši član golobje družine zapustil gnezdo in sedaj že pridno  vadi letalne sposobnosti v letalnici golobov Monsunskega gozda. Starša mladiča še vedno hranita z  golobjim mlekom iz golše. Mladiča boste lahko od ostalih golobov ločili po velikosti in obarvanosti,  nekoliko drugačni od staršev. 

PEGASTI CESARSKI GOLOB 

Pegasti cesarski golob (Ducula bicolor) je velika vrsta goloba, ki v dolžino meri 35-42 cm in tehta 365- 510 g. Vrsta poseljuje gozdove in obale v jugovzhodni Aziji, predvsem majhne otoke in v obalna  območja, vse od Mjanmara in Tajske do Indonezije in Filipinov. Prepoznamo ga po večinoma belem  perju po celem telesu, le repna in letalna peresa so črna. Pegasti cesarski golob se prehranjuje s  plodovi, predvsem s sočnim sadjem in plodovi palm.  

Simon Cirkulan, direktor Tropske hiše: »Pri nas pegastim cesarskim golobom pripravimo pestre obroke  hrane, s katero se hranijo skozi celoten dan. Njihov jedilnik vsebuje predvsem sadje narezano na  manjše kose. Med najljubšo hrano sodijo banane, grozdje, melone, papaja, mango, jabolka, hruške,  granatno jabolko in gozdni sadeži. Sadnemu obroku za tropske vrste golobov dodamo brikete za  sadjejede ptice, sipino kost ter ostale vitaminske in mineralne dodatke. Ostale vrste golobov se hranijo  tudi s semeni, zelenjavo in žuželkami, zato prehrani dodajamo tudi te sestavine.« 

Večkrat pegaste cesarske golobe opazijo v jatah z 10 ali več osebki. Gnezdijo v kolonijah, pari pa skrbno  varujejo svoje ozemlje. Par splete v krošnji dreves rahlo gnezdo iz vejic. Vanj samica odloži običajno le  eno jajce, včasih dva, valjenje pa traja 26-28 dni. Valita oba starša, prav tako oba skrbita za mladiče. 

Mladič je ob izvalitvi nebogljen in skoraj gol. Ker ga starša hranita s hranljivim golobjim mlekom iz golše, hitro raste in je kmalu pripravljen zapustiti gnezdo. Takšen način razvoja je pomemben zato, da mlade  ptice poletijo čim prej in tako ubežijo plenilcem. V človeški oskrbi pegasti cesarski golob živi tudi več  kot 20 let. 

V naravi so pegasti cesarski golobi pomembni raznašalci semen in skrbijo za širjenje drevesnih vrst in  obnavljanje gozdov. Nekatere semenske ovojnice so namreč tako trdne, da jih golobi ne prebavijo, zato  jih, pogosto na drugem mestu, izločijo z iztrebki. 

Pegastega cesarskega goloba je leta 1786 popisal prav Giovanni Antonio Scopoli, tirolski zdravnik in  naravoslovec, ki je nekaj časa deloval in živel v Idriji. Scopoli je popisal tudi veliko rastlinskih vrst v  Julijskih Alpah. 

Čeprav pegasti cesarski golob še ni ogrožena vrsta, je populacija ptic v naravi zaradi človekovega vpliva  na okolje v upadanju.

V Tropski hiši živi 5 vrst predstavnikov golobov in grlic, med njimi tudi nikobarski golob in golob krvavečega srca. 

NIKOBARSKI GOLOB (CALOENAS NICOBARICA) 

Nikobarski golob (Caloenas nicobarica) je največja vrsta goloba na Svetu in edini še živeči predstavnik  rodu Caloenas. V naravi poseljuje Nikobarske otoke, nekatera območja Malezije, Tajske, Vietnama,  Indonezije in Filipinov. Številčnost populacije nikobarskega goloba v naravi upada. Njen obstoj ogroža  človek, predvsem s pretiranim lovom, krčenjem njenega življenjskega prostora, vnosom tujerodnih  vrst, industrijo in kmetijstvom. 

Čeprav nikobarski golob še ni ogrožena vrsta, jo je na svojo listo in dodatek 1 umestila Konvencija CITES.  Z njo je trgovanje namreč strogo nadzorovano. Ker je nikobarski golob izredno vpadljivega videza, je  zanimiv za divje lovce, ki te živali lovijo za potrebe trga hišnih ljubljencev. Trenutno jo rdeči seznam  ogroženih vrst (IUCN) umešča v kategorijo skoraj ogroženih vrst.  

GOLOB KRVAVEČEGA SRCA 

Golob krvavečega srca (Gallicolumba luzonica) je endemična vrsta talnega goloba filipinskega otoka  Luzon in sosednjih otokov. Poseljuje gozdnata območja, kjer išče hrano na gozdnih tleh, spi in gnezdi  pa na drevju. Prehranjuje se s semeni, plodovi in manjšimi nevretenčarji. Je teritorialna vrsta goloba.  Populacija goloba krvavečega srca je v upadanju, Rdeči seznam ogroženih vrst (IUCN) pa vrsto umešča  med skoraj ogrožene živalske vrste. Prvi projekti vzreje te vrste goloba v umetnem okolju so se pričeli 

v Avstraliji, danes pa vrsto vzrejajo v številnih sodobnih živalskih vrtovih in parkih v sklopu različnih  vzrejnih programov. 

• Ali veš da golobi, običajno golobi z belim perjem, v številnih kulturah in religijah predstavljajo kot simboli miru, svobode ali ljubezni? Motiv goloba se pojavlja v simboliki judovstva,  krščanstva, islama in poganstva, tako v vojaških kot tudi mirovnih gibanjih. V antiki so bili  golobi sveti grški boginji Afroditi. Njena podoba se pogosto pojavlja z golobi v starogrški  keramiki. Afroditina povezava z golobi je vplivala tudi na rimski boginji Venero in Fortuno, ki  so ju prav tako povezovali s simboli goloba. Simbole goloba povezujejo tudi z bogovi v religijah  budizma in hinduizma. 

• Ali veš, da tudi golobi proizvajajo mleko, s katerim hranijo svoje mladiče? Mleko golobov je  izloček posebnih žlez v steni golše goloba. Izločanje golobjega mleka je značilno za vse vrste  golobov. Mleko iz žlez v golši proizvajajo tudi nekatere druge vrste ptic, na primer flamingi in  cesarski pingvini. Za razliko od sesalcev, kjer mleko proizvajajo samo samice, pri golobih in  plamencih mleko proizvajata oba spola; pri pingvinih pa le samec. Zanimivo je, da tako laktacijo  pri sesalcih kot tudi laktacijo pri pticah nadzira hormon prolaktin. Pri sesalcih je mleko eksokrini  izloček, medtem ko je ptičje mleko holokrini izloček. Ptičje mleko vsebuje maščobe in  beljakovine, tako kot mleko sesalcev, vendar za razliko od mleka sesalcev ne vsebuje ogljikovih  hidratov. 

• Ali veš, da lahko golobi pijejo s kljunom potopljenim v vodo? So edina družina ptičev ki lahko  pijejo tako, da vodo sesajo v kljun. 

• Ali veš da je 5 % vrst predstavnikov družine golobov že izumrlo? Številnim drugim vrstam grozi  izumrtje zaradi vse večjega vpliva človeka na njihov življenjski prostor. Različne vrste golobov  ogrožajo lov, urbanizacija, industrija in kmetijstvo. Le redke vrste, kot je domači golob, ki ga  pogosto srečujemo v mestih, so se prilagodile na urbano življenje. Skalne police za gnezdenje  so zamenjali s policami in odprtinami stavb. Težje pa so se na urbano okolje prilagodili plenilci  domačega goloba, zato so se nekatere populacije te vrste goloba pretirano namnožile. 

• Ali veš, da v Sloveniji živi 5 vrst golobov: skalni golob (Columba livia) in njegova, številčnejša  podvrsta domači golob (Columbia livia domestica), duplar (Columba oenas), grivar (Columba  palumbus), turška grlica (Streptopelia decaocto) in divja grlica (Streptopelia turtur). 

VIR: Tropska hiša