V organizaciji Državnega sveta Republike Slovenije, Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb – GIZ, Zdravniške zbornice Slovenije in Združenja Europa Donna Slovenija je potekala 6. strateška konferenca Življenje z rakom posvečena uvajanju novih presejalnih programov in bolnikovi poti skozi zdravstveni sistem.

Ljubljana, 5. februar 2026 – V organizaciji Državnega sveta Republike Slovenije, Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb – GIZ, Zdravniške zbornice Slovenije in Združenja Europa Donna Slovenija je potekala 6. strateška konferenca Življenje z rakom posvečena uvajanju novih presejalnih programov in bolnikovi poti skozi zdravstveni sistem. Udeleženci iz vrst zdravstvene stroke, odločevalcev in civilne družbe so poudarili, da so uvedba novih presejalnih programov, jasne klinične poti in integrirana zdravstvena oskrba ključni za zgodnje odkrivanje raka ter boljše izide zdravljenja in kakovost življenja bolnikov.

Uvodoma je predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič poudaril, da je pravočasno odkrivanje raka eden ključnih izzivov sodobne družbe. »Rak danes ne izbira – lahko pa mi izberemo, ali ga bomo odkrili pravočasno,« je dejal in izpostavil pomen presejalnih programov kot varnostne mreže, ki rešuje življenja. Ob tem je poudaril, da so obstoječi slovenski presejalni programi zgled tudi v mednarodnem prostoru ter da ima Slovenija znanje, izkušnje in voljo za uvajanje novih programov, ob nujnem sodelovanju stroke, odločevalcev in nevladnih organizacij.

Predsednica uprave Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb Tjaša Burnik je opozorila, da bo vsak tretji Slovenec do 75. leta zbolel za rakom, zato so preventiva, presejalni programi in hitra, enaka obravnava vseh bolnikov ključnega pomena za obvladovanje bolezni.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je izpostavila napredek znanosti na področju obvladovanja raka, zlasti preventive in zgodnjega odkrivanja. Opozorila je, da več bolnikov, ki z rakom živijo dlje, pomeni potrebo po zadostnem številu zdravnikov in medicinskih sester, saj tehnologija ne more nadomestiti njihove vloge.

Predsednica Združenja Europa Donna Slovenija in evropske zveze Europa Donna Tanja Španićje poudarila, da diagnoza raka pogosto posameznika omeji na vlogo bolnika, medtem ko si vsi želimo ohraniti druge življenjske vloge. Presejalni programi in društva za podporo bolnikom omogočajo, da se bolniki ponovno vključijo v družbo in ohranijo kakovost življenja.

V osrednjem delu konference so strokovnjaki predstavili aktualne in načrtovane presejalne programe:

• Saša Šajn Lekše (ZD Ljubljana) – pomen referenčnih ambulant za uspeh presejalnega programa raka pljuč.
• Tatjana Bric Kofol (NIJZ) – presejanje okužbe s Helicobacter pylori in evropski projekt TOGAS, slovenski pilotni presejalni projekt, ki je pokazal, da kombinacija pisnega vabila, opomnikov in telefonskega klica medicinske sestre izboljša odziv udeležencev.
• Janka Čarman (Onkološki inštitut Ljubljana) – izzivi in priložnosti organiziranega presejanja raka prostate preko projekta Peter in raziskave PROPETER, ki vključuje vrednost PSA, oceno tveganja in magnetnoresonančno slikanje za zmanjšanje prekomerne diagnostike in izboljšanje preživetja.
• Jasna But Hadžić (Onkološki inštitut Ljubljana) – pomen usklajenih kliničnih poti, ki omogočajo hitrejši prehod bolnikov od presejanja do diagnostike in zdravljenja ter zagotavljajo enake možnosti za vse bolnike.

Uveljavljeni državni presejalni programi – Zora, Svit in Dora – so odlično organizirani in med ljudmi dobro sprejeti, saj vsako leto v njih sodeluje več kot 400.000 ljudi. Nove programe za zgodnje odkrivanje raka pljuč, želodca in prostate je treba skrbno načrtovati, preveriti njihovo učinkovitost in zagotoviti ustrezno opremo ter kadre.

Pilotni projekt presejanja raka pljuč (program Luka) cilja na dolgoletne kadilce in nekdanje kadilce, stare 50–74 let. Ključno bo vključevanje primarnega zdravstva in referenčnih ambulant, motivacija rizičnih posameznikov, predstavljanje koristi presejanja, pojasnitev tveganj CT-slikanja ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga.

Pri raku želodca je zgodnja diagnostika okužbe s H. pylori ključna, saj lahko zdravljenje prepreči nastanek raka. Presejanje raka prostate je razširjeno, a neorganizirano, zato projekt Peter in PROPETER uvajata organiziran pristop, ki zmanjšuje prekomerno diagnostiko in izboljšuje preživetje.

Da presejalni programi rešujejo življenja, so s svojimi izkušnjami in podatki poudarili tudi predstavniki pacientov in strokovnih organizacij, med drugim Darja Molan (Europa Donna) in Samo Podgornik (ambasador programa Svit). Izpostavili so, da pomanjkanje integrirane oskrbe otežuje zdravljenje, še posebej pri onkoloških bolnikih, kjer je časovno občutljiva obravnava ključna. Poudarjena je potreba po enotnem modelu obravnave v vseh zdravstvenih centrih in izboljšanju povezljivosti med različnimi nivoji zdravstvenega sistema, da bi zagotovili boljšo izkušnjo in rezultate zdravljenja.

V drugem delu konference je bila v ospredju bolnikova pot skozi zdravstveni sistem:

Danica Rotar Pavlič (Združenje zdravnikov družinske medicine) – vloga primarnega zdravstva kot ključnega partnerja od presejanja in postavitve diagnoze do rehabilitacije in paliativne oskrbe, s poudarkom na psihosocialni podpori in koordinaciji comorbidnosti.

Andraž Perhavec (Onkološki inštitut Ljubljana) – pomen multidisciplinarnih konzilijev za usklajeno in kakovostno obravnavo bolnikov, standardizacijo postopkov ter izboljšanje dostopa do pravočasne diagnostike in zdravljenja.

Okrogla miza je razpravljala o izzivih in priložnostih integrirane zdravstvene oskrbe, s poudarkom na koordinaciji konziliarnih obravnav, informatizaciji in standardizaciji dokumentacije, dostopnosti diagnostike ter podpori bolnikom skozi celotno zdravljenje. Posebna pozornost je bila namenjena vlogi primarnega zdravstva in specializiranih medicinskih sester kot koordinatorjev bolnika.

Prof. dr. Tit Albreht (NIJZ) je v sklepnem delu konference izpostavil, da dobra integrirana oskrba omogoča celostno spremljanje bolnika – od zgodnjega odkrivanja do rehabilitacije in psihosocialne podpore – ter hkrati skrbi za podporo zdravstvenemu osebju in učinkovito uporabo kadrovskih, tehnoloških in finančnih virov. Poudaril je pomen kliničnih poti, digitalizacije, standardizacije laboratorijskih postopkov ter sodelovanja vseh ravni zdravstvenega sistema za izboljšanje kakovosti in izidov zdravljenja.

Konferenca, ki jo je povezovala Slavka Brajović Hajdenkumer, je potrdila, da je celostni pristop – od preventive in presejanja do zdravljenja in življenja po raku – temelj sodobne in učinkovite obravnave raka v Sloveniji. 

VIR: Državni svet