Slovenski dan pomorstva smo v letu 2025 prvič obeležili z nizom zaporednih dogodkov, ki so se odvili v času od 3. do 7. marca 2025. Tako imenovani Dnevi pomorstva 2025, so potekali pod sloganom Morje nas povezuje.

Slovenski dan pomorstva smo v letu 2025 prvič obeležili z nizom zaporednih dogodkov, ki so se odvili v času od 3. do 7. marca 2025. Tako imenovani Dnevi pomorstva 2025, so potekali pod sloganom Morje nas povezuje.

Uprava za pomorstvo je k aktivnemu sodelovanju povabila več deležnikov povezanih z morjem. Vsebine strokovnih mikro dogodkov so se  navezovale na letošnjo temo svetovnega dneva pomorstva Mednarodne pomorske organizacije Naš ocean, naša obveznost, naša priložnost (angl. Our Ocean, Our Obligation, Our Opportunity) ter na evropski dan pomorstva, ki želi dvigniti vsesplošno ozaveščenost o pomenu oceanov in morij.

Uprava za pomorstvo je s posamezni deležniki v pomorstvu, družbo Luka Koper, Fakulteto za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, Nacionalnim inštitutom za biologijo - Morsko biološko postajo ter Pomorskim muzejem »Sergej Mašera«, uspešno organizirala niz strokovnih dogodkov z različnimi tematikami.

Rdeča nit vseh strokovnih dogodkov, vključno z okroglo mizo Morje nas povezuje, ki jo je pred osrednjo slovesnostjo organizirala Uprava za pomorstvo, je bila prav resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije z vsemi njenimi zavezami. Okrogle mize sta se udeležila tudi soavtorja dokumenta – odvetnik mag. Gregor Velkavrh in Aurelio Juri, ki sta delila svoje vtise ob pripravi resolucije in osvetlila dogajanje v časih ob njenem sprejemu.

V ponedeljek je Fakulteta za pomorstvo in promet pripravila dogodek z naslovom Izzivi v izobraževanju in zaposlovanju pomorščakov. Poudarjeno je bilo pomanjkanje pomorskega kadra, udeleženci so se strinjali, da je potrebno mlade ozaveščati o pomorskem poklicu in povečati sodelovanje z ladjarji, ki bi ponujali štipendije in zagotavljali zaposlovanje pripravnikov.

V torek je potekalo strokovno omizje na temo Pomorske logistike v luči podnebnega prehoda, ki ga je organizirala družba Luka Koper. Izpostavljeno je bilo, da največji izziv predstavljajo visoki stroški financiranja naložb in preizkušanje novih tehnologij. Na omizju so poleg predsednice uprave Luke Koper  Nevenke Kržan sodelovali generalni direktor za srednjo in južno Evropo pri skupini A.P. Moller Maersk Ivić Vodopija, direktor pomorske agencije Centralog Rok Štrukelj, predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Gracijan Necmeskal, dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Peter Vidmar in direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Predsednica uprave Luke Koper je izpostavila, da je najpomembnejši projekt naslednjega petletnega obdobja vzpostavitev infrastrukture za priklop ladij na električno energijo neposredno z obale.

V sredo so potekali kar trije dogodki, dopoldan je imela v Muzeju Izola – Hiša morja muzejska svetnica v Pomorskem muzeja dr. Nadja Terčon predavanje Pomorska preteklost in njena dediščina. Na Morski biološki postaji v Piranu je potekal dogodek z naslovom Varovanje slovenskega morja in ekosistemske storitve, popoldan pa v Info centru Pomorskega muzeja predavanje Boruta Škabarja iz Gimnazije, elektro in pomorske šole na temo Sinergija med gospodarstvom in izobraževanjem.

Zaključek vseh dogodkov je predstavljala večerna slovesnost v nekdanjem skladišču soli Monfort, kjer sta zbrane nagovorila direktor Uprave za pomorstvo, Jadran Klinec in slavnostna govornica, ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek. Direktor uprave je v svojem govoru opozoril na vrzel, ki je nastala po prodaji edinega slovenskega ladjarja, saj dijaki in mladi pomorščaki nimajo več možnosti za opravljanje prakse na domačih ladjah. Kot je dodal, se s tem odpirajo veliki izzivi, kako zagotoviti in usposobiti ustrezen kader, ki bo še naprej omogočal kakovostne pomorske in pristaniške storitve, hkrati pa ohranjal konkurenčnost slovenskega pomorskega sektorja v mednarodnem okolju.

Naše morje in naša obala sta naše bogastvo in odgovornost. To so bile besede, s katerimi je na slovesnosti ob dnevu pomorstva zbrane nagovorila ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek. Ministrica je v svojem govoru izpostavila, da je v letih svojega ministrovanja spoznala, da delo v pomorskih in s pomorstvom povezanimi dejavnostmi ni le poklic, temveč način življenja, ki zahteva trdo delo, vztrajnost in pogum.

Prostor zaključnega dogodka nikakor ni bil izbran naključno, kot je povedal direktor uprave. Prav skladiščenje dragocene piranske soli lahko štejemo za začetek slovenskega pomorstva in z njim povezanih dejavnosti.

Direktor je tudi letos dogodek izkoristil za posebne zahvale in priznanja zaslužnim posameznikom. Priznanje za življenjsko delo je tako izročil dolgoletnemu profesorju na pomorski šoli Roku Sorti, ki je svoje življenje posvetil pomorstvu. Ministrica je prejela uokvirjene poštne znamke z motivom ladij nekdanjega slovenskega ladjarja, s katero je direktor uprave želel ponovno spomniti na zavezo iz še aktualne resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije.

»Ohranjanje pomorstva je naša odgovornost, zato moramo s trajnostnimi rešitvami, inovacijami in povezovanjem zagotavljati varno in uspešno prihodnost slovenskega pomorstva. Poskrbeti moramo, da kot pomorska država ne ostanemo brez pomorščakov,« je v svojem nagovoru poudarila ministrica za infrastrukturo in se zbranim zahvalila za trud, vztrajnost in dobro delo, ki ga na področju razvoja in ohranjanja pomorstva opravljajo. 

Uprava za pomorstvo ob letošnjem dnevu pomorstva čestita in se zahvaljuje vsem, ki kakorkoli pripomorete k prepoznavnosti Slovenije kot pomorske države in vsem, ki ste kakorkoli povezani z morjem in pomorstvom.

VIR: Uprava Republike Slovenije za pomorstvo