Od 3. do 6. marca 2025 je na Upravi za jedrsko varnost v sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE), (angleško International Atomic Energy Agency – IAEA) potekala nacionalna delavnica Komuniciranje z javnostjo med jedrsko in radiološko nesrečo.

Od 3. do 6. marca 2025 je na Upravi za jedrsko varnost v sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE), (angleško International Atomic Energy Agency – IAEA) potekala nacionalna delavnica Komuniciranje z javnostjo med jedrsko in radiološko nesrečo.

Osnovna naloga vseh deležnikov na področju jedrske varnosti je zagotavljanje najvišje možne ravni varnosti, da do morebitnih nesreč sploh ne bi prišlo. Prav zato, ker so izredni dogodki v jedrskem sektorju izjemno redki, je še toliko pomembneje, da so vsi pristojni ustrezno pripravljeni na pravilno ukrepanje in učinkovito komuniciranje z javnostjo v primeru nesreče.

Delavnice so se udeležili predstavniki ključnih institucij, ki bi v primeru jedrske in radiološke nesreče sodelovali pri obveščanju javnosti. Med njimi so bili predstavniki Nuklearne elektrarne Krško (NEK), Uprave za zaščito in reševanje, Agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Uprave za varstvo pred sevanji in Uprave za jedrsko varnost (URSJV).

V okviru teoretičnega dela so Nayana Jayarajan, predstavnica MAAE ter mednarodna strokovnjaka Peter John Kaiser in Patrick Meschenmoser udeležencem predstavili ključne principe jasne in učinkovite krizne komunikacije, pripravo načrtov za obveščanje javnosti, boj proti dezinformacijam in napačnim informacijam, izkušnje iz preteklih dogodkov ter delili lastne strokovne izkušnje. Drugi dan delavnice je predstavnica NEK, Ida Novak Jerele, predstavila strategijo komuniciranja z javnostjo Nuklearne elektrarne Krško. Zadnji dan sta vabljeno predavanje izvedla Katarina Babnik in Žan Lep s Filozofske fakultete, ki sta predstavila psihološko perspektivo jedrske nesreče v kontekstu drugih nesreč in katastrof v Sloveniji. V praktičnem delu delavnice so se udeleženci preizkusili v različnih vajah, kot so priprava odgovorov na pogosto zastavljena vprašanja, razvoj strategije komuniciranja, izvedba novinarske konference in obvladovanje ter odzivanje na napačne informacije, ki se pojavijo v javnosti.

Usposabljanje je pomembno prispevalo k izboljšanju veščin kriznega komuniciranja. Jasna, pravočasna in točna komunikacija je v izrednih dogodkih ključna za varnost prebivalstva in ohranjanje zaupanja javnosti v strokovne odločitve institucij.

VIR: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost